Migrena je kompleksna nevrološka motnja, ki se pojavi v obdobju pubertete (pri otrocih se praviloma kaže kot bolečina v trebuhu - t. i. trebušna migrena), največji vpliv pa ima v najbolj produktivnih letih, med 35. in 55. letom starosti.
Nagnjenost k migrenam je genetska in je med ženskami skoraj trikrat pogostejša kot med moškimi. Gre za hudo kljuvajočo bolečino, ki se največkrat začne na eni strani glave in se nato lahko tudi razširi. Napadi prihajajo v valovih in trajajo do tri dni, pri nekaterih posameznikih celo ves teden. Večina doživi od enega do tri napade na mesec, o pogosti oziroma hudi migreni pa govorimo takrat, ko jih je več kot deset na mesec. Prvi znaki se pokažejo že nekaj dni prej, ko se pojavijo motnje razpoloženja in koncentracije ter utrujenost. Včasih se opisanim znakom pridruži še migrenska avra, ki traja kratek čas - od nekaj minut do eno uro - in se kaže z različnimi vidnimi, senzoričnimi in motoričnimi simptomi ali kombinacijo vseh teh pojavov. Navadno se pojavi tik pred nastopom glavobola in običajno izzveni do začetka glavobola. Najbolj prepoznaven del migrene pa je hud glavobol, ki lahko traja tudi do tri dni. Vključuje ponavljajoče se napade zmerne do hude bolečine v glavi, ki je praviloma utripajoča, pogosto omejena le na eno stran glave in je lahko povezana s slabostjo, bruhanjem ter povečano občutljivostjo za svetlobo, zvoke in vonjave. Ko glavobol preneha, je razumljivo, da je bolnik čisto izčrpan, utrujen in nezmožen dela.
Sprožilci in pomoč
Med sprožilci migrene so vsi tisti dejavniki, ki posameznika vržejo iz njegovega stalnega bioritma: občutljivost za vreme in za močno svetlobo, hormoni, sprememba ritma spanja, hrana, telesni napor, nekateri vonji. Že samo zavedanje, da obstaja sprožilec ali več njih, lahko bolniku pomaga preprečiti veliko napadov ali pa se nanje ustrezno pripraviti. V pomoč so blagi analgetiki, še prej pa je dobro poskusiti z različnimi metodami: z lažjo prehrano, izogibanju kave, z dodatki, kot sta magnezij in Q10, akupunkturo, počitkom … V zadnjem desetletju se je zdravljenje hudih migren tudi revolucionarno spremenilo, saj so odkrili nov razred zdravil, ki delujejo preko aktivacije določene podskupine serotoninskih receptorjev. Ta zdravila - triptani - zelo učinkovito ustavijo začetek migrenskega glavobola.
Brez diagnoze
Migrena je pogostejša od sladkorne bolezni, epilepsije in astme skupaj ter močno vpliva na življenje več kot desetine svetovnega prebivalstva - veliko bolj v Evropi, ZDA in Kanadi kot v drugih predelih sveta, a je še vedno slabo prepoznana in diagnosticirana.
»Čeprav deluje kot nevidna bolezen, je migrena drugi vodilni nevrološki vzrok za leta, preživeta z invalidnostjo. Migreni se namenja premalo pozornosti, čeprav v Evropski uniji po ocenah ustvari sto milijard evrov stroškov na leto,« je na tiskovni konferenci o migreni povedala prof. dr. Patricia Pozo Rosich, specialistka nevrologinja, vodja klinične enote za glavobole in kraniofacialne bolečine v Univerzitetni bolnišnici Vall d'Hebron v Barceloni. Tudi v Sloveniji kar petdeset odstotkov ljudi, ki živijo z migreno, nima diagnoze. Po besedah dr. Andreja Fabjana, specialista nevrologa z Nevrološke klinike UKC Ljubljana in Inštituta za fiziologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani, je sicer veliko posameznikov, pri katerih napadi niso pogosti, saj se v povprečju pojavijo štirikrat na leto, zato se ne odločijo za obisk zdravnika in si pomagajo sami. Po drugi strani pa je bolezen še vedno prežeta s stigmo, češ »saj te samo boli glava«, zato si bolniki o bolezni ne upajo odkrito govoriti, delno pa je težava tudi v slabi ozaveščenosti tako bolnikov (v tujini so namreč dobro organizirana društva za migrenike, medtem ko jih pri nas ni) kot tudi splošnih zdravnikov glede migrene.
Nujno ozaveščanje
Preprečevanje migrene in ozaveščanje o njej je zato pomembno, saj prispeva k izboljšanju kakovosti službenega in tudi osebnega življenja ljudi s hudo migreno. Podatki namreč kažejo, da migrena negativno vpliva na čas, preživet z družino in prijatelji, da pri osebah z migreno trpijo medsebojni odnosi ter da je pri osebah z migreno skoraj dvakrat bolj pogosta depresija.
Objavljeno v reviji Liza/Maja št. 42, 11.10.2019
