Jeseni začnemo gredice vrtov čistiti in pripravljati na zimski počitek. Ob tem pa vseeno ni treba popolnoma končati pridelave zelenjave. Še vedno lahko namreč sadimo in sejemo zadnje posevke motovilca, česna, čebule, zimskih solat in rukole. Nekaj gredic bo tako verjetno še vedno ostalo zasedenih, prazne pa moramo pripraviti na prihodnjo sezono. Tako zemljo prerahljamo in obogatimo s hranilnimi snovmi. Poškropimo jih s pripravki na osnovi mikroorganizmov ali pa posujemo z žitnimi ostanki, na katere so bile naseljene kompostne glive. Slednje zadelamo v tla. S tem bomo v tleh spremenili razmerje med škodljivimi in koristnimi mikroorganizmi, to pa bo pozitivno vplivalo na naš pridelek v prihodnjem letu.
Če malce pogledate naokrog, boste opazili, da kmetje v tem času na veliko gnojijo svoje njive. In res je zdaj pravi čas, da tudi vi na svojih vrtovih in v rastlinjakih začnete gnojiti s hlevskim gnojem in apnenjem. Morda se sprašujete, zakaj bi gnojili zdaj, če pa v naslednjih mesecih na gredicah ne bo raslo prav nič. A naj vas ne skrbi, za tem stoji dobro premišljena logika. Hlevski gnoj namreč potrebuje pol leta, da začne sproščati hranilne snovi, zato je tako pomembno, da ga potrosimo že jeseni. Hranila se bodo tako sproščala še prihodnja tri leta. V prvem letu se sprosti približno polovica vseh hranil, v prihodnjih letih pa nato vsako leto proporcialno manj. Tako je pomembno, da preden jeseni gnojimo, naredimo načrt za tri- ali štiriletni kolobar, v katerega premišljeno razporedimo rastline glede na njihove potrebe po hranilih.
Zelo pomembno je tudi, da ne uporabimo kar gnoja od prvega kmeta, ki ga srečamo, ampak se o kakovosti dobro prepričamo. Vedno uporabimo le dobro uležan hlevski gnoj. Preden ga vdelamo v gredo, ga enakomerno raztrosimo in pustimo, da narava opravi svoje. Nikar ga ne nalagamo na večje kupe, saj tako kakšnemu od škodljivcev omogočimo topel počitek do naslednje sezone.
Ker so po večini vrtovi že skoraj pregnojeni, nam celotnega vrta ni treba gnojiti vsako leto. Pognojimo res le tiste gredice, ki so izčrpane, saj so na njih rasle velike potrošnice hranil ali pa že dlje časa niso bile deležne jesenske obdelave. Najbolje je, da zemljo prelopatamo in gnoj raztresemo po njej. Če je zemlja precej ilovnata, jo izboljšamo tako, da jo le preorjemo in čez zimo pustimo nedotaknjeno. S tem bomo izboljšali samo strukturo tal.
Ob gnojenju lahko dodajamo apno, a moramo biti tudi pri tem premišljeno zmerni. Z apnom namreč višamo pH tal. Pomembno je, da apno, ki je pomemben vir kalcija, dodajamo predvsem na grede, na katerih bomo prihodnje leto gojili plodovke, se pravi paradižnik, papriko in buče. Te namreč za nemoteno rast potrebujejo več kalcija kot druge zelenjadnice.
Gnojenja in priprave gredic za počitek se lahko lotimo tudi tako, da na grede posejemo bodisi ajdo ali facelijo, ki nista v sorodu z nobeno od zelenjadnic, med cvetenjem pa jih nato pokosimo in plitvo vdelamo v tla. S tem dobimo večjo količino zelene mase, ki bo pomemben vir organskih snovi oz. humusa. Ta postopek strokovno imenujemo zeleno gnojenje ali zeleni podor.
Tudi med začetniki vrtnarjenja je kar nekaj tekih, ki že imate svoj mali rastlinjak. Če ne za drugo, pa za zaščito paradižnika … Ker je rastlinjak zaščiten prostor, je manj dovzeten za vplive okolja in tako imamo v njem s pridelavo zelenjadnic nekoliko manj težav. Se je treba pa ob tem zavedati, da se v rastlinjaku manj izpirajo tudi hranila, zato je v tem primeru še toliko bolj pomembno, da gnojimo z glavo. Kaj hitro se nam namreč lahko zgodi, da dobimo pregnojena tla, to pa nam prinese še več težav, kot nam jih vplivi okolja.
Če v rastlinjaku zelenjavo gnojimo več let zaporedoma, je tako nujno, da naredimo analizo tal. Ta bo glavni kazalnik, koliko in katerih makro- in mikrohranil je v naši zemlji preveč ali premalo, in na podlagi tega bomo lahko v naslednji sezoni naredili gnojilni načrt.
Analizo tal lahko seveda opravimo tudi na zunanjih gredicah. Če vaš pridelek ni tak, kot bi si želeli, in vam intuicija govori, da je morda razlog v kakovosti zemlje, je jeseni pravi čas, da sprejmete odločitev in vzorce zemlje pošljete na Kemijski inštitut Slovenije, ki izvaja strokovno analizo tal. Na njihovi spletni strani najdete natančna navodila za odvzem vzorcev, cena enega vzorca pa se giblje med 20 in 36 evrov (odvisno od števila kriterijev v analizi).
Objavljeno v reviji Rože in Vrt/Zeleni raj št. 10, 16.9.2019
