Verjetno najbolj znana slovenska citrarka Tanja Zajc Zupan že 26 let živi v družinski hiši v kraju Nožice v bližini Kamnika, kamor se je preselila iz streljaj oddaljenega Vira pri Domžalah.
»Sem sem se priženila, ko je mož Bogdan že dokončeval gradnjo družinske hiše in je bila nekako v zaključni gradbeni fazi. Skupaj sva jo zatem le še opremila. Pred desetimi leti smo hišo v celoti adaptirali, vhod je dobil sedanjo podobo, prizidal se je prostor za jacuzzi, uredili smo pisarno ter temeljito preuredili tudi celotno okolico.«
V SOZVOČJU Z NARAVO
Violinski ključ, ki nam pritegne pogled na dvoriščnih vratih, je Tanjina zamisel. »Ta vrata so pri nas že od samega začetka, torej 26 let. V naši bližini je kovaštvo in tam so nam po naročilu naredili vrata, kot sem si jih takrat zamislila.«
Ob vhodu v hišo je prislonjeno nekdanje Tanjino kolo, ki ga je kupila ob prihodu v Nožice ter se z njim z veseljem vozila v družbi moža, sina in hčerke do Kamniške Bistrice. »V nekem obdobju ta kolesa niso bila več moderna, kupili smo si nova in staro kolo je nato vrsto let stalo v garaži. Ko ga je kasneje mož hotel zavreči, sem mu to v zadnjem hipu preprečila in zdaj je tu, ob vhodu.« Kolo sicer ne služi več svojemu prvotnemu namenu, a je Tanja z njegovo okrasitvijo in umestitvijo ob vhod hiše poskrbela, da ne ostane neopažen še tako nepozornemu obiskovalcu.
Ko vstopimo v hišo, nas pričaka najnovejša pridobitev, ogledalo. »V tem ogledalu pred odhodom od doma še zadnjič preverim, ali čevlji, ki jih obujem, sodijo k obleki.«
Ob prenovi je svoj prostor v hiši dobila tudi pisarna. Takrat se je Tanja odločila, da v pisarno umesti svojo fotografijo s citrami, ki jo je posnel fotograf Vito Tofaj za naslovnico Tanjinega albuma. »Takrat se mi je utrnila ideja, da bi fotografija lahko krasila pisarno, zato sem v ta namen dala napraviti fototapeto. Odločila sem se za črno-belo fotografijo, saj s tem postane fotografija večna, nevpadljiva, a vseeno povedna.«
Jedilnico krasi slika akademskega slikarja Črtomirja Freliha, pod njo pa prav posebna lesena skleda s sadjem. »Na potovanjih rada kupim uporabne stvari. To skledo iz oljčnega lesa smo prinesli iz Tunizije. V skledi se vedno najde sveže sadje, ki je v teh vročih poletnih mesecih še kako dobrodošlo. Jedilnica je tudi prostor, kjer vadim in preigravam nove melodije na citrah.«
JACUZZI JE SREDIŠČE VSEGA DOGAJANJA
Prav posebno mesto v hiši ima masažni bazen – jacuzzi, ki je v prizidku hiše in predstavlja nekakšno središče celotnega dogajanja. Ob njem na slikarskem stojalu stoji slika Tanje Zajc Zupan, delo akademskega slikarja Vinka Železnikarja. »To je zagotovo prostor, v katerem preživimo največ časa. Prostor je zelo svetel, zato tukaj obedujemo, praznujemo rojstne dneve in tudi vse druge družabne dogodke.«
Drugo središče dogajanja je na terasi, ki predstavlja prijeten prehod iz notranjosti hiše na skrbno urejen vrt. »Na terasi ob vikendih z možem rada popijeva kavo v senci naših dreves ter uživava ob pogledu na Škofjeloško hribovje, Triglav, Stol, Storžič, Krvavec … Vse od Karavank do Kamniško-Savinjskih Alp.«
Z družinskih potovanj Tanja vedno prinese tudi kakšen kamen, ki se pridruži številnim kamnom na njihovem vrtu. »Pred desetimi leti smo navozili skale, ki krasijo okolico naše hiše, poleg njih pa se je do zdaj nabralo že kar precej kamnov, ki sem jih prinesla z naših potepanj po svetu. Z Etne sem prinesla strnjeno lavo, s Kube prihaja kar nekaj koral …« Veliko kamnov prihaja tudi z otoka Raba, kamor Tanja z družino zahaja že vrsto let in jim je postal zaradi prijateljskih vezi, ki so jih v teh letih stkali z domačini, že kar nekakšen drugi dom.
HIŠICE, HIŠICE, HIŠICE …
Ob ogledovanju skrbno urejene okolice opazimo tudi najrazličnejše miniaturne hiške, ki krasijo okolico. »To zbiranje hišk se je začelo popolnoma naključno. Včasih vidiš nekaj, kar ti je všeč, in potem pač kupiš. Pred leti, ko sta bila Domen in Ana mlajša, so bile te hiške v veselje tudi njima in z leti se jih je nabralo kar precej.« Nekatere hiške je sicer že načel zob časa, a imajo zaradi tega še prav poseben čar. »Poleg kamnov, polžjih hišic ter miniaturnih hišk rada zbiram tudi najrazličnejše veje, ki s svojo obliko še dodatno poskrbijo za poseben ambient našega vrta.«
Ena izmed hišic vsako leto služi kot valilnica okoliškim vrabcem. »Tudi drugače je opaziti na našem vrtu najrazličnejše ptice, pogosto nas obiščejo tudi štorklje, na bližnjem borovcu zavetje poišče detel.«
Urejanju okolice največ časa nameni Tanja, a priznava, da ji občasno na pomoč priskočita tudi otroka, možu pa takrat ne uide kuhanje. »Sin Domen kosi travo, Ana je večino časa že pri svojem fantu, Bogdan pa takrat zavzame kuhinjo in poskrbi, da nismo lačni. Bogdan zelo rad kuha, zato mu kuhinjo z veseljem prepustim.«
Na vrtu je dobila svoj prostor lesena žirafa, ki postreže s prav posebno zgodbo. »Pred leti sem v Egiptu kupila žirafo, in ko smo z letalom pristali, žirafe ni bilo nikjer. Čez dva meseca so me poklicali in mi sporočili, da so našli mojo izgubljeno žirafo, ki je bila sicer polomljena, a mi jo je nekako le uspelo sestaviti skupaj. Najprej je bila v hiši, a sem kasneje ugotovila, da so jo načeli lesni črvi, in sem jo preventivno raje postavila na vrt.« Zdaj Tanjina žirafa že več kot deset let krasi vrt in uspešno kljubuje času.
Tako kot Tanjini prsti nežno drsijo po strunah njenih citer, tako vetrič nežno ziblje viseče kamne na okoliških drevesih in vse skupaj ustvari čarobno vzdušje čarobnega vrta Tanje Zajc Zupan.
Objavljeno v reviji Dom2/Moje lepo stanovanje št. 4, 5. 7. 2019
