Priporočila ureditve bivalnega prostora za ljudi z demenco

O demenci se v zadnjih letih veliko piše, govori. Skorajda vsaka družina se je že soočila s to boleznijo. Kljub zavedanju, da je demenca vse bolj prisotna v naši družbi in da je vse več tudi bolnikov, ki so mlajši od 65 let, pa so družine dostikrat prepuščene svoji iznajdljivosti in iskanju koristnih informacij, ko bolezen vstopi v družino. Kako zaščititi človeka z demenco ter mu po drugi strani pustiti gibanje, raziskovanje, aktivnosti? Pri demenci obstaja tveganje, da bolnik zatava, saj se ne znajde ne v času ne v prostoru. Kako zagotoviti takšne prostore, da bo varen in, po drugi strani, svoboden?

Dodatki, ki stimulirajo spomin

Pomembne so prilagoditve v prostoru, ki omogočajo prepoznavanje prostorov, njihove namembnosti, označbe na aparatih, seveda pa je treba poskrbeti tudi za varnost, na primer pred opeklinami, električnim udarom, padcem z balkona ... Za družino obolelega so pomembni nasveti, kako lahko cenovno čim ugodneje, pa vseeno varno, preuredi prostor v sobi, stanovanju, pa tudi izhod v zunanje okolje. Kakšen je izhod, ali so arhitektonske ovire, kam se lahko usede bolnik z demenco, smo poskrbeli za zaščito pred sončno pripeko, na kakšne načine spodbujamo bolnika z demenco, skozi katera čutila ga nagovarjamo?

Bananovec lepo nadomesti navadni fikus, ki je strupen.

Nekoga se bo dotaknil vonj kompota, ko zadiši po prostoru po jabolkih in cimetu, ali pa peka piškotov; koga drugega pa možnost urejanja visoke grede, kjer moramo prav tako poskrbeti za varnost. Kakšne rastline bomo sadili, da ne bodo nevarne posamezniku, saj izhajamo iz spoznanja, da bolnik z demenco pogosto ne razume, kaj lahko zaužije in kaj mu bo škodovalo – ker je veliko primerov, da so bolniki okušali zemljo ali rastline, moramo odstraniti vse strupe.

Ko znamo urediti talne površine (da ni črnih pasov, ki lahko pomenijo bolniku z demenco prepad), da so ustrezno položeni, saj se lahko ob neravni površini bolnik z demenco spotakne. Raziščemo tudi, kje se lahko oprime za boljše ravnotežje ter katere aktivnosti lahko izvaja.

Skupina begonij je zelo velika in nas neškodljivo razveseljuje s svojo pestro izbiro in kombinacijami: pisani listi, cvetovi, kombinacije …

Primerna ureditev bivalnega okolja v stanovanju

Za izboljšanje bivalnega okolja v stanovanju je možnih več rešitev. Osredotočili se bomo na obstoječe stanovanjske prostore, saj so prav ti pogosto manj ustrezni za ljudi z demenco. Rešitve so možne pri izbiri opreme: ta naj bo ergonomska in z zaobljenimi robovi, da bo uporaba prijetna in udobna. Pri opremi sedišč namenite pozornost načinu sedenja, kako boste s sedeža vstali, kako boste sedež premikali, prestavljali. Priporočljiva je oprema na kolescih, da se lahko razporedi v prostoru glede na potrebe in funkcijo.

Samostoječe svetilke nadomestite s svetili, ki so pritrjena na stene. Taka svetila ne ovirajo gibanja po prostoru. Sijalke v svetilih nadomestite z LED-sijalkami s toplo rumeno svetlobo, da bo čim bolj sorodna sončni svetlobi. Preproge na tleh pritrdite z dvostranskimi lepilnimi trakovi na tla, da boste preprečili zvijanje preproge in spotikanje med hojo. Razne mizice (klubske in jedilna) naj bodo opremljene s kolesci z zavoro. Vogali miz naj bodo polkrožno izvedeni, saj so naša telesa tudi prijetnih mehkih oblik in so trki s takimi oblikami manj boleči.

Večji poseg predstavljajo okna. Če boste predvidevali novo fasado, storite še korak dlje! Zmanjšajte višino okenskega parapeta in okna namestite čim bolj proti zunanjemu robu stene. Dobili boste globlje notranje police, več dnevne svetlobe v prostoru in večjo površino pogleda iz sobe. Vsak sončni žarek v stanovanju pomeni prihranek pri porabi električne energije. Skrajšajte zavese, spodnji del okna pa ima lahko fiksno zasteklitev, tako bodo cvetlice na okenski polici lahko dobile stalni prostor za rast.

Citrusi lepo dišijo, so zimzeleni, istočasno cvetijo in oblikujejo plodove in na tržišču so vedno nove sorte.

Izberimo primerne in predvsem nestrupene rastline

Postavlja se tudi vprašanje, kako je z opremo bivalnih prostorov za ljudi z demenco z vidika hortikulture. Predvsem je dobro vedeti, katerim rastlinam se je bolje ogniti in katere so dobrodošla popestritev vseh prostorov.

Vrtove običajno omejujemo z ograjami. Te lahko zamenjamo z visokimi gredami, ki so še nekoliko višje od običajnih visokih gred, tako da se ni treba sklanjati. Najboljša je kombinacija običajno visokih gred in malce višjih. Nanje nasadimo manjše plodovke, kot so češnjevi paradižniki, jagode in seveda zelišča. Ne pozabimo na rožmarin (Rosmarinus officinalis) in roženkravt (Pelargonium radens), ki s svojim vonjem vzbudita daljne spomine. S takimi pristopi ljudi z demenco zamotimo in na zelo prijeten način nadzorujemo gibanje.

Tolstolistnice so trpežne in hvaležne rastline, vendar sodijo v skupino strupenih rastlin. Lahko pa jih brez problemov postavite na višje police, saj potrebujejo zelo malo zalivanja.

Na vrtovih in terasah odsvetujemo črni teloh (Helleborus niger), oleander (Nerium oleander), naprstec (Digitalis sp.), kristavec (Datura sp.), pušpan (Buxus sempervirens), orlico (Aquilegia vulgaris) in tiso (Taxus sp.), saj so te rastline izjemno strupene.

V zaprtih prostorih so tudi zaželena zelišča, s svojo lepoto lahko razveseljujejo orhideje (razen čeveljčkov), citrusi (Citrus sp.), nevestice (Stephanotis floribunda), sobni javorji (Abutilon sp.), bromelijevke, begonije (Begonia sp.), praproti, kalateje (Calathea sp.), krizanteme (Dendranthema sp.), hibiskusi (Hibiscus sp.), sobne vijolice (Saintpaulia ionantha).

Najprej branje, potem pisanje

Pri opremi notranjih bivalnih prostorov se zaradi toksičnosti raje izogibajmo flamingovcu (Anthurium sp.) in drugim kačnikovkam, difenbahiji (Dieffenbachia sp.), ciklami (Cyclamen sp.), draceni (Dracaena sp.), mlečkovkam (Euphorbia sp.) (tolstolistnice, božične zvezde), fikusom (Ficus sp.), bršljanom (Hedera helix), primulam (Primula sp.) in taščinemu jeziku (Sansevieria trifasciata). Poleg strupenosti je pomemben negativen faktor tudi trnje, kar pomeni, da se izogibamo tudi različnim kaktejam.

Tako lep in tako strupen. Naprstec je dobil ime zaradi oblike cvetov, ki jih posamezno lahko nataknemo na prste in so na njih lepe kapice. Če jih zaužijemo, bomo imeli resne probleme.

Ne pozabimo, da lahko z nekaj domišljije oblikujemo zanimivo zasaditev tudi iz okrasne zelenjave.

Omenili smo le nekaj rastlin, zato je najbolje, da se pri drugih rastlinah sami pozanimate o strupenosti, videz rastline pa nam že sam pove, ali se lahko človek zaradi različnih trnjev, bodic, ostrih listov ali vej poškoduje. Vsi napotki glede rastlin so dobrodošli tudi v stanovanjih, kjer nas s svojo igo razveseljujejo otroci.

Če so nam rizične rastline všeč, poskrbimo, da so na mestih, kjer je dostop do njih omejen. Vendar je res veliko možnosti za ozelenitev bivalnih prostorov tako, da boste vsi brezskrbno sobivali in uživali življenje.

Objavljeno v reviji Rože in Vrt/Zeleni Raj št. 7, 17. 6. 2019