Slovenci smo na splošno znani po tem, da se zelo radi zapiramo pred zunanjim svetom. Tako tudi svoje domove pogosto obvarujemo pred pogledi mimoidočih.
Za ta namen največkrat izbiramo visoke lesene ali kovane ograje ali pa poglede omejimo z bohotnimi živimi mejami. Ni redko, da kdo zraven obesi še ogromno tablo, ki opozarja, da je parcela pod videonadzorom. Vsak, ki gre mimo takšne hiše, bo komaj čakal, da zapusti to območje, in niti na misel mu ne bo prišlo, da bi pokukal, kaj lepega raste za ograjo.
Nasprotno pa so v tujini mnogo bolj odprti, še več, namensko urejajo okolico pred svojim domom in tako na široko mimoidočim izkazujejo spoštovanje. In točno to je predvrt – urejena zasaditev pred hišo. Njegova velikost je odvisna od tega, koliko prostora imamo na voljo. Lahko je velika cvetlična greda, morda le lična zasaditev pred vhodom v okrasnih loncih ali koritih, ob večji razpoložljivi površini pa celo drevored na vsaki strani dovoza.
Predvrt je nebesedni pozdrav nekomu, ki gre mimo naše hiše, mimo našega dovoza. Zdi se, da so to njegovo vlogo pri nas najbolje prepoznali poslovneži. Tako ste verjetno že opazili, da vhode v mnoge poslovne stavbe krasijo okrasni lonci na vsaki strani vrat. To nam pričara topel sprejem in občutek domačnosti, rastline so prvi stik z obiskovalcem in ga pozdravijo na vhodu v poslopje. Vedno več podjetij pa se odloča tudi za manjšo zasaditev v obliki grede v bližini poslovnih prostorov ali pri vhodu v njihove trgovine. Z rastlinami dosežejo mehkobo, ki ublaži strogost in hladnost betonskih sten ter sivega asfalta. Kupci in poslovni partnerji se ob takem prihodu počutijo veliko bolje, tako pa so tudi priložnosti za sklenitev posla ugodnejše.
A predvrt nikakor ni vezan le na poslovne stavbe. Povsem enak učinek doseže tudi ob zasebnih hišah – namesto da bi se ljudje, ki pridejo mimo našega doma, počutili nezaželeni, se počutijo prijetno in spoštovano. Hiša naredi dober vtis in se morda komu prav posebno usede v spomin. Mar ni to nekaj, kar si zares vsi želimo? Poglejmo si torej nekaj napotkov, kako začeti.
Na kaj moramo paziti?
Kot smo že omenili, je zelo pomembno, da pri odločanju o ureditvi predvrta upoštevamo, koliko prostora je na voljo. Pomembno je tudi, da se zasaditev poveže s stilom naše hiše. Če je na primer hiša ali poslovni prostor moderno oblikovan, naj bo moderna tudi zasaditev. Na takih predvrtovih navadno prevladujejo iglavci v različnih zelenih do sivkastih odtenkih. Najpogosteje se za take zasaditve uporabljajo minimalistični stili, kjer prevladuje pravilo, da je manj več. Tako lahko zasaditev sestavlja samo ena zimzelena rastlina, ki ji dela družbo malo večji kamen ali skala.
Ravno nasprotno je pri zasaditvah kmečkih hiš. Pri teh prevladujejo cvetoče rastline, po večini enoletnice živih barv. Če pa imamo bolj senčen predprostor, ne sme manjkati naša klasična stara kmečka hortenzija. Ta je bila nepogrešljiv dodatek k hiši tudi v času naših babic.
Če bomo zasadili manjšo gredico, je nikar ne obdajajmo z ograjo ali drugimi bariernimi elementi. S tem bomo dodatno zmanjšali že tako majhen prostor. Vedno moramo gledati na to, da je predvrt mehek prehod iz javne površine v našo osebno ali poslovno zasebnost.
Med predvrtove prištevamo tudi pergole preko vhoda. Na njih nas pričakajo cvetoče vzpenjavke. Najpogosteje se za obraščanje pergol uporabljajo clematisi ali sroboti, glicinije, bršljani, jasminove troblje, kovačniki. Še posebno slednje ljudje že na splošno radi sadimo nekje v bližino hiše, saj imajo zares nežne in dišeče cvetove. Nadvse lepe pa so še ene vzpenjavke, s katerimi nikakor ne moremo zgrešiti – to so vrtnice. Le malokdo ostane ravnodušen ob njihovih cvetovih, ki so lahko ali enojni ali polnjeni, v čudovitih barvnih odtenkih.
Ko govorimo o predvrtu, ne smemo pozabiti, da tega opredeljuje tudi stena hiše. Če imamo radi zelenje, prostora pa malo, ob tem pa imamo občutek, da hiši nekaj manjka, si lahko ob zid hiše posadimo divjo trto. Ta je bila včasih bolj zastopana za prekrivanje fasade, a ima še veliko več funkcij. Ne le, da je hiša z njo videti bolj naravno in delno celo malce divje, prostori ob steni, ki so poraščeni, ostajajo hladnejši. Čez leto je zelena, jeseni pa nas navdušuje z vinsko rdeče obarvanimi listi. Vendar ima taka zasaditev na žalost tudi slabo lastnost. Kar hitro lahko v njeni senci najdejo svoje domovanje tudi najrazličnejši plazilci, najpogosteje martinčki. Tako rastlino zasadimo tam, kjer ni oken, skozi katera bi lahko živali vstopile v naš dom.
Predvrt je lahko tudi zelenica med hišo in nizko ograjo. Če nanjo postavimo še igrala, je odlično igrišče za domače otroke, seveda pa moramo okolje prilagoditi tako, da je ves čas varno za igro. Take vrste predvrt je najpogostejši tudi pri družinah, ki imajo pasje kosmatince. Ne glede na to, ali je predvrt namenjen otrokom ali živalim, moramo zato, da ne pride do neljubih poškodb, paziti, da v njihovo bližino ne sadimo rastlin, ki imajo trne. Izogibamo se tudi rastlinam s strupenimi plodovi in tistim, katerih sokovi povzročajo opekline na koži.
Kdaj pri zasaditvi predvrta pokukamo k sosedu?
Kako bomo zasadili predvrt, je v celoti naša odločitev, če živimo v vrstnih hišah, kjer ima že večina sosedov podobno zasaditev, pa je priporočljivo, da izberemo podoben stil. Na ta način se neopazno vključimo v celoto in tako je vse videti bolj usklajeno. Seveda pa taka enotna zasaditev ni nujna. Predvrt je namreč naša lastnina in tako lahko samostojno odločamo o njej. Če imamo v sebi malo uporniške krvi in si želimo izstopati, naj to izraža tudi naš predvrt – izstopimo iz okvirov klasičnega in se poigrajmo s kreativnimi rešitvami.
Urejenost
Kot za vso preostalo okolico hiše, je značilno, da tudi predvrt odseva del nas. To je prvi vtis, ki ga naredimo, pa naj bo to na obiskovalca ali samo na mimoidočega. Zato naj bo ves čas lepo negovan, oplet in v primeru, da predprostor zajema zelenico, lepo pokošen. Če predvrt ločuje lesena ograja, naj bo ta redno prebarvana in vzdrževana.
Pomembno je, da rastline zasadimo na takšna mesta, da ne bodo ovirale mimoidočih. Na to je treba paziti predvsem pri pergolah, ki jih moramo redno obrezovati, da prehod ostane prost. Še posebej je to ključno pri pergolah, ki jih preraščajo vrtnice.
Izbor rastlin
Pri izboru rastlin za zasaditev predvrta moramo upoštevati kar nekaj dejavnikov. Velikost rastlin moramo vedno prilagoditi temu, kako velik prostor imamo na razpolago. Za manjše prostore raje izberimo manjše rastline kot pa ogromna drevesa. Seveda je drevo na začetku majhno in hitro nas zavede misel, da se bo lepo »ujelo« tudi v manjšem prostoru. A moramo se zavedati, da bo rastlina prej ali slej postala mogočno drevo, ki ga bomo morali, ravno ko bo najlepše in v svoji mogočni obliki, zaradi velikosti odstraniti.
Zelo pomemben dejavnik pri izboru rastlin je tudi lega grede. Da bi rastlinam zagotovili optimalne razmere za rast, izberemo tiste rastline, ki jim prija določena lega. Na senčne grede posadimo sencoljubne rastline, na primer praproti, telohe, hoste. Če imamo poleg senčne lege še zakisana tla z nizko pH-vrednostjo, pa nam bodo z bogatim cvetenjem takšno gredo lahko krasili rododendroni, azaleje, pierisi …
Ravno tako je pomembno, da na sončne lege sadimo rastline, ki imajo rade sonce. Povečini so to enoletnice pisanih barv, sonce pa obožujejo tudi vrtnice.
S tem, ko rastlinam izberemo najprimernejšo lego za njihovo rast, tudi zmanjšamo pojav bolezni in škodljivcev. Da bodo ostale v svojem polnem potencialu, jih redno dognojujemo.
Kombinacije
Ne glede na to, ali naš predvrt predstavlja okrasna gredica ali pa imamo le okrasne lonce, je priporočljivo, da v zasaditev vključimo zimzelene rastline. Tako bomo dosegli, da predvrt ne bo bujen, zelen in barvit le poleti, pač pa bo ohranil svoj karakter tudi čez zimo. To je še posebej pomembno pri zasaditvah v korita, saj v nasprotnem primeru čez zimo ostanejo prazna.
Vključeni elementi
Ob rastlinah lahko v predvrt vključimo še druge elemente. Za ta namen se pogosto uporabljajo različna svetlobna telesa. Z lučkami razsvetlimo pot v večernih urah in tako olajšamo dostop do vhodnih vrat.
Seveda lahko glede na stil predvrta in hiše vključimo tudi večje kamne, kovinske skulpture, betonske figure ... Pri izbiri neživih dodatkov pa moramo biti zelo pazljivi, saj lahko hitro dosežemo preveč zasičen in nakičen učinek. Tudi tu velja pravilo, da je manj več.
Če se odločimo za ograjo kot razmejitveni element predvrta, naj bo ta čim nižja. Velika naj bo toliko, da lepo določi mejo naše parcele od sosedove, a hkrati še vedno omogoča neomejeno komunikacijo med ljudmi na eni in drugi strani meje.
Pomembno pa je, da predvrt odraža del nas. Naj bo ogledalo naše duše, naj prikaže naš divji barvni karakter ali umirjeno zeleno dušo. Zasadimo ga tako, da bo najprej nam samim delal veselje, hkrati pa bo domačnost pričaral vsem našim obiskovalcem. In ja, mimoidoči naj si na našem predvrtu napasejo oči! Na ta način ne bodo škodili nikomur, bomo pa zato mi poskrbeli za njihovo dobro voljo. Delimo veselje, ki nam ga dajejo naše zelene ljubljenke!
Objavljeno v reviji Rože in Vrt/Zeleni Raj št. 7, 17. 6. 2019
Galerija
Poglej vse fotografije (2)
