Nadvse prijazna in simpatična lepotna strokovnjakinja, rojena na hrvaški Reki, je poleg vsega tudi predsednica ameriške akademije za obrazno estetiko. Pred kratkim se je iz Kitajske celo preselila v London, kjer je ustvarila svojo akademijo, na kateri širi znanje, ki ga je dolga leta nabirala po vsem svetu, predvsem v azijskih državah, ki so, kot pravi središče estetike.
Začeli ste kot stomatologinja. Zakaj vas je začela zanimati estetika?
Pred več kot dvajsetimi leti sem začela spremljati ameriške smernice – stvari, ki niso bile aktualne niti na Hrvaškem niti v Evropi. Ko sem delala kot zobozdravnica, so vsi hoteli naravne in zdrave zobe. To je bila teorija estetike. Jaz pa sem ves čas razmišljala, da lep nasmeh ne pomeni le lepih zob, ampak moramo pogledati širše. Na ustnice, nazolabialne gube in na oči, kajti lep nasmeh so tudi oči, ki se smejijo.
Kako je potekal proces, da ste prešli od stomatologinje do estetske strokovnjakinje?
Bilo je težko. Učila sem se vsepovsod. Na Dunaju, v Italiji, Ameriki in končala v Hongkongu na Kitajskem in v Koreji, ki je bila že takrat središče estetike. Kajti vse smernice, o katerih se danes govori in piše, izhajajo iz Koreje. Koreja je kot majhna ustvarjalka čarovnije, ki se širi po svetu. Naj še omenim, da sta bila dva moja največja učitelja Singapurec dr. T. K. Lau, ki mi je dal bazo matičnih celic, in profesor Li Qin, ki je prvi človek estetske in regenerativne medicine na Kitajskem. On me je tudi vzel pod svoje okrilje in tako sem približno šest let delala v vojaški bolnišnici na Kitajskem ter tam izpopolnjevala svoje znanje. Kitajska je namreč imela denar za investiranje in preizkušanje najnovejših materialov in razvijanje najnovejših tehnik.
Pravite, da je Koreja v estetiki najrazvitejša.
Koreja je kot cirkus, v katerem lahko najdete vse mogoče. Zelo pomembno je, da ste na tem področju dobro izobraženi, da lahko prepoznate, kaj je dobro in kaj je lahko zelo slabo. V Koreji sem videla najboljše in najbolj grozne lepotne poizkuse.
Je pojem lepote tam drugačen kot pri nas v Evropi?
Vsekakor. Če bi azijski obraz lepšali tako, kot lepšamo evropejski obraz, bi nastala katastrofa. (smeh) Zanimivo je že to, da se botoks pri nas v glavnem uporablja na obrazu in zgornjem delu telesa, v Aziji pa botoks najprej uporabljajo na spodnjem delu telesa – na nogah, hrbtu, vratu in tako naprej, in če tega ne znaš narediti, zanje nisi naredil nič. Njihova estetika je veliko bolj zahtevna.
Kaj je za vas pri tem delu najtežje?
Najtežje mi je bilo iz lepih ljudi delati še lepše, ko sem na primer delala z vrhunskimi fotomodeli ali v filmski industriji. Takrat moraš odkriti, kaj je ključno na obrazu, da ga lahko še dodatno polepšaš. Meni osebno je bilo to najtežje.
Kako oddaljena se vam zdi slovenska estetska medicina od svetovne?
Ne bi govorila o slovenski, ampak kar evropski estetski medicini. Mislim, da je azijska glede minimalno invazivne in regenerativne medicine z vsemi novimi tehnikami najnaprednejša na svetu. V plastični kirurgiji pa prednjači Amerika. V Evropi smo nekako bolj zadržani do vseh teh stvari. Evropejci so precej konservativni in lepotna medicina je tukaj še vedno tabu, na drugih koncih sveta pa je to preprosto del higiene.
Ali drži, da je botoks strup?
Botoks je strup in spada v skupino nevrotoksinov. Je pa res, da je toksičnih le pet odstotkov molekul, vse preostalo so proteini. Zato bi prej rekla, da je to proteinska kot pa toksična molekula. Za tiste, ki ne vedo, naj povem, da se uporablja zato, da bi ublažili mimiko hiperaktivnih mišic. Uporablja se v medicini, v terapijah, ortopediji in oftalmologiji, kjer se je vse začelo. Če bi bil škodljiv, se ne bi uporabljal tudi za cerebralno paralizo, migrene, bruksizem ter še marsikaj. Uporablja se že dolga leta. Čeprav ga označujejo za strup, je tudi zdravilo – kajti vse, kar se uporablja v medicini in nam koristi, je tudi zdravilo. Seveda pa ima botoks tudi neželene stranske učinke kot vsako drugo zdravilo. Da do njih ne pride, ga je treba pametno odmerjati. Mislim, da so za napačno razumevanje uporabe botoksa odgovorni predvsem mediji.
Kaj se zgodi, če se uporabi preveč botoksa?
T. i. »frozen face« ali zamrznjen obraz, kar pomeni, da človek izgubi obrazno mimiko. Ne glede na to, ali se jezite, smejite, jokate, na obrazu ni izraza. Obraz ostane nespremenjen in čustev ne morete več izraziti. Prav je, da se z botoksom zabriše gube, a mimika obraza mora ostati.
Kakšna je razlika med botoksi in polnili?
Z botoksom se dela preventivno, in sicer tako, da deluje na hipertrofično muskulaturo – to pomeni, da zaradi mimike z leti nastajajo gube in botoks to preprečuje. Polnilo ali t. i. filer pa zapolni gube, dvigne kožo, z njim lahko preoblikujemo obraz, delamo »face design«, ki je značilen za moje delo. S polnilom res lahko ustvarite kar koli. Ena izmed najzanimivejših reči, ki sem jih počela s polnilom, je, da sem neki manekenki naredila kost ključnice, zato da je bila uspešna na kastingu. S polnili lahko v resnici modeliramo. Celotna zgodba na tem področju je precej zanimiva. Na Kitajskem ne želijo kirurških lepotnih popravkov, saj se po feng šuju ni pametno rezati, poleg tega kirurški posegi puščajo za sabo keloidne brazgotine. Zato smo pred približno desetimi leti prišli na idejo, da bi polnila začeli uporabljati ne le za glajenje gub, ampak tudi, da bi oblikovali nos, ličnice in tako naprej.
Kakšno vlogo pri vsem tem pa imajo matične celice?
Matične celice so moja ljubezen. So nepogrešljive na vseh področjih medicine, če ne zdaj, bodo čez deset let zelo pomembne za nevrologijo in kardiologijo, v Kanadi na primer so že ustvarili »imuno booster« z matičnimi celicami v pediatriji. Matične celice so prava regeneracija. Vse degenerativne bolezni, pri katerih lahko odmirajo organi in podobno, bodo nekega dne po vsej verjetnosti našle zdravilo v matičnih celicah. Ko dobite matične celice v organizem, se pomladijo vaši organi, tudi koža, skratka ves organizem, in kar poletite. Prva dva organa, ki se neposredno pomladita, pa sta srce in pljuča. Matične celice so prihodnost pomlajevanja.
Pa si lahko navadni smrtniki privoščijo postopek z matičnimi celicami?
Moram reči, da je to žal zelo drago. Če bi se trg povečal, bi tudi cene padle. Mislim, da je ključ do tega izobraženost zdravnikov: več ko jih bo to počelo, več ko se jih bo s tem ukvarjalo, dostopnejše bo. Problem je v tem, da je to zelo kompleksno področje: idejna medicina, regenerativna medicina, estetika, vse to zahteva zelo veliko znanja. Da bi to znanje osvojili, pa sta potrebna praksa in izobraževanje tudi zunaj zdravstvenih ustanov, kar pa si pri današnjem tempu življenja mnogi zdravniki težko privoščijo. Sama sem imela to srečo, da sem se znašla ob pravem času na pravem mestu.
Ste na sebi že preizkusili postopek z matičnimi celicami?
Sem, in imela sem enkratno izkušnjo. V Aziji mi je zelo padel imunski sistem, delala sem z obolelimi za akutnim respiratornim sindromom (SARS), znašla sem se v prodromalni fazi, nato pa sem dobila matične celice in sem se počutila odlično. Ko na sebi doživite to izkušnjo, ni več vrnitve. Ko si je moj sin zlomil nogo, sem tudi njemu dala matične celice. Noga se je zacelila zelo hitro. Mislim, da to pove vse. Ko svojemu triletnemu otroku na lastno odgovornost daste matične celice kot regenerativno terapijo, je jasno, koliko v resnico verjamete v to. Prej je bil dva meseca in pol v bolnišnici in se ni nič premaknilo, nato pa se je noga v šestih tednih zacelila. Tako močan učinek ima lahko terapija z matičnimi celicami.
Če bi izbirali med botoksom, polnili in matičnimi celicami, kaj bi izbrali?
Vse. (smeh) Vse ima svoj pomen. Najboljša je kombinacija vsega.
Pred leti ste pripravili tudi posvet o matičnih celicah. Lahko poveste kaj več o tem?
Res je. To je bilo pred približno osmimi leti, ko sem na Reki organizirala javni forum o matičnih celicah. Takrat je bila to še zelo revolucionarna tema, zato je bilo veliko pomislekov. Ampak meni je na rodno Reko uspelo pripeljati sama največja imena regenerativne medicine. Prišli so iz Amerike, Singapurja, Koreje, Avstrije, Italije itd., pa tudi hrvaški in slovenski zdravniki. Prišel je celo Michael Jordan. Bilo je veliko zdravnikov, pacientov in ljudi z nevrološkimi obolenji, ki so iskali odgovore na področju matičnih celic in regenerativne medicine. Izmenjalo se je veliko mnenj in izkušenj z ene in druge strani. Jaz sem predstavila svoje inspiracijske primere, ki me resnično navdihujejo … Skratka, bilo je zelo zanimivo in pozitivno.
Ste tudi predsednica ameriške akademije za estetiko obraza, v Londonu pa imate celo svojo akademijo.
Res je. To je kar pomembna funkcija. Glede Amerike je zelo zanimivo, saj sem prva ženska in prva Neameričanka, ki ji je to uspelo. Kot vaša Melania Trump. (smeh) O svoji akademiji v Londonu pa naj povem, da jo je potrdilo britansko zdravstveno ministrstvo, od katerega sem dobila tudi certifikate. Na akademiji usposabljamo zdravnike in medicinske specialiste za področje estetske medicine in upam, da v prihodnosti tudi za pomlajevanje z matičnimi celicami.
Slišali smo, da z znano slovensko umetnico ličenja Dorotejo Premužič pripravljata skupen projekt. Za kaj pravzaprav gre?
Ustvarili sva nov koncept, ki sva ga poimenovali Face Design Lab. Z njim želiva začeti v Londonu, potem pa bova videli, kam vse naju bo ta zgodba ponesla. Gre pa za združitev ličenja in estetike, saj se obe zadevi odlično medsebojno dopolnjujeta in drugo brez drugega ne gre.
Na kakšen način?
Pri estetiki je najpomembnejša tehnika in ne izdelki, s katerimi delamo. Dober zdravnik je tisti, ki ima tehniko, ki je drugi nimajo. Tako se kažejo tudi boljši rezultati pri pacientih – ko s svojim znanjem ustvariš nekaj novega. V estetski medicini je to zelo pomembno. Face Design Lab pa je nekaj, kar bo vsako leto prineslo dve ali tri najnovejše terapije, ki bodo seveda preverjene v Aziji. To je koncept, ki bo povezoval vse to in tudi vse, kar sem se naučila v filmski industriji v Aziji in Ameriki, poleg tega mora povezovati del regenerativne medicine. Pika na i vsemu temu pa je seveda tudi ličenje, fitnes in zdravo življenje. Vse to je koncept te zgodbe, kajti estetika je holizem. Cilj vsega je torej promoviranje holistične lepote, pomlajevanja in regeneracije z najnovejšimi in najboljšimi tehnikami.
Kdo pa skrbi za estetiko vašega obraza?
Sama in ljudje, ki jim zaupam. Sama sem na sebi preizkusila marsikaj. Je pa res, da sem v tem poslu zdaj že 18 let in nimam več energije za preizkušanje na sebi. Nekoč sem nove stvari vedno najprej preizkušala na sebi in šele nato na drugih.
Ste tudi avtorica knjige Obraz. Če se ne motim, je bil odziv odličen.
Odličen je bil, ker so bile v knjigi objavljene znane hrvaške osebe prej in potem. Hecam se. (smeh) Mislim, da je ta knjiga zanimala vsako žensko. Odziv je bil tako dober, ker je kot leksikon za vsako žensko ali moškega, ki si želi biti videti najboljše, in tudi za zdravnike, ki se začenjajo ukvarjati z estetiko. Knjiga je vsebovala vse v tistem času. Od botoksa, polnil, matičnih celic, hollywoodskega nasmeha, joge, terapije … Knjiga vas skratka vodi skozi celoten življenjski slog.
