Kaj je bila vaša prva misel, ko so vam ponudili, da na oder v obliki muzikala prenesete dve mojstrovini klasične ruske književnosti, Bulgakovega Mojstra in Margareto ter Puškinovega Jevgenija Onjegina?
Ko sem prvič slišala za idejo o produkciji muzikala, ki temelji na Bulgakovem delu Mojster in Margareta, sem pomislila: »To je noro. To zgodbo je nemogoče povedati v obliki muzikala. Zgodba je preveč kompleksna.« Ko pa sem pogledala partiture, sem spoznala, da se motim. Takoj sem se zaljubila v glasbo. Danes ima ta muzikal zelo posebno mesto v mojem srcu. Rusko občinstvo je noro nanj. Verjetno gre za najbolj prodajani ruski muzikal vseh časov (do zdaj). Kompleksnost zgodbe ga dela le še bolj privlačnega. Ko mi je producent muzikala Mojster in Margareta ponudil režijo muzikala, ki temelji na Jevgeniju Onjeginu, in mi dejal, da ga bo delala ista ekipa kot Mojstra in Margareto, sem rekla le: »Zraven sem!«
Kaj so bile največje težave, s katerimi ste se spopadali pri postavitvi omenjenih muzikalov?
Veliko jih je bilo. Če naštejem le nekatere … Nismo gledališče v tradicionalnem smislu. Muzikala sta nastala kot neodvisen projekt neverjetne ekipe zanesenjakov. Vsi igralci so oziroma še delajo v drugih gledališčih in produkcijah. Ne morete si predstavljati, kako težko je bilo dobiti prave ljudi in kako je bilo delati, saj nismo imeli niti lastnega gledališča (tako prostore za vaje kot oder za prvi dve sezoni smo imeli v najemu!). Irina Afanasyeva, umetniška direktorica, scenaristka in producenta obeh muzikalov, je neverjetna. Delala je noč in dan, da bi nam omogočila najboljše okolje za razvoj muzikalov. Zdaj imata produkciji končno svoj dom, gledališče LDM. Tega sem zelo vesela. Vsaka predstava potrebuje svoj dom. Druga zanimiva, a ne tako očitna ovira, je bilo vraževerje. Mojster in Margareta ima takšen sloves, podobno kot Macbeth. Vsakokrat, ko se je zgodilo kaj nedoumljivega ali dramatičnega – in to se je dogajalo kar pogosto –, so ljudje začeli govoriti o prekletstvu romana. Ena od glavnih pevk je po tem, ko se ji je pripetila vrsta nesreč (med drugim je zgorelo njeno stanovanje), dejala, da mora zapustiti predstavo.
Onjeginov demon predstavlja malce drugačen pogled na Puškinovo zgodbo zdolgočasenega mladeniča, ki s sebičnimi in nespametnimi odločitvami zagreni življenje sebi in svojim bližnjim. Muzikal se namreč začne v psihiatrični bolnišnici, kjer Onjegin preživlja svoja zadnja leta in podoživlja spomine na mladost, ob tem pa se pred njim pojavi demon. Se je kdo pritožil, ker ste predrugačili Puškinovo zgodbo?
Jevgenij Onjegin je bil in vedno bo ena najbolj ikoničnih ruskih povesti. Ima svoje posebno mesto in nove interpretacije tej mojstrovini ničesar ne odvzamejo. Muzikal je povsem ločeno umetniško delo, navdahnjeno s Puškinovo povestjo, in v tej luči ga je treba gledati. Nekateri kritiki so izrazili svojo jezo ali nazadovoljstvo nad nekaterimi spremembami, a sama resnično ne vidim prav nobenega razloga za to.
Kolikokrat ste prebrali obe deli?
Velikokrat. Ko sem bila otrok, v šoli. Znova sem Mojstra in Margareto prebrala, preden sem začela delati na predstavi. Jevgenija Onjegina pa sem prebrala štirikrat ali petkrat. Nekatere dele znam na pamet. Na pamet znam tudi vokalne dele opere Čajkovskega. Ko sem delala na muzikalu, sem se odločila, da knjige ne bom še enkrat prebrala, ampak se bom raje osredotočila na nov libreto. Kot sem že povedala, gre za drugačno zgodbo.
Kaj dela oba muzikala tako posebna?
Beseda, s katero lahko najbolje opišem oba muzikala, je verjetno spektakel. Oba sta, vsak po svoje, resnično spektakularna.
V nastop so vključeni tudi gledalci. Kako?
Igralci bodo komunicirali z občinstvom. Na kakšen način natančno, boste videli – naši igralci so namreč zelo ustvarjalni in navihani, tako da je vedno kaj improvizacije. Rada imam, kadar si izmislijo novo besedilo in ukane. Tako da je vsaka predstava malce drugačna. To je tudi razlog, da jo ljudje pridejo večkrat gledat. Nekateri pridejo Mojstra in Margareto gledat skoraj vsak mesec – za najbolj goreče oboževalce je to neke vrste čustvena telovadba.
Bi zdaj naredili kaj drugače, če bi imeli to možnost?
Način delovanja gledališča LDM je takšen, da ta možnost vedno obstaja. Predstavi se razvijata. Naredili smo vse mogoče spremembe: reze, nove scenografije, nove orkestracije, nove igralce, dodali smo nove prizore, nekatere smo postavili drugače ... Predstavi imata zdaj svoje življenje, kar se mi zdi v redu.
Nastop na Festivalu Ljubljana bo vaše prvo gostovanje v Sloveniji in prvo zunaj domovine. Kakšna so vaša pričakovanja?
Komaj čakamo, da bomo lahko muzikala delili z mednarodnim občinstvom. Veselimo se izkušenj, ki jih bomo potegnili iz tega. Mogoče bomo na podlagi odziva naredili kakšne izboljšave.
Muzikal poleg petja, plesa in igre vključuje kopico posebnih 3D- in videoučinkov. Kako dolgo traja postavljanje odra?
Sama scenografija se zelo hitro postavi. Ne traja več kot 4–6 ur. Zvok, video in svetlobni učinki ter sinhronizacija vseh teh stvari pa so tehnično zelo zahtevni. 3D-videoučinki (uporabljamo projekcije od spredaj in zadaj) ter vse vrste zvočnih in vizualnih posebnih učinkov terjajo ure preizkušanj, zaradi česar je turneja za nas velik izziv.
Boste pri izvedbi obeh muzikalov? Si boste vzeli čas tudi za ogled naših znamenitosti? Je to sploh nekaj, kaj radi počnete?
Zelo rada si ogledujem lokalne znamenitosti. Zlomilo bi mi srce, če bi obiskala tako lepo mesto, kot je Ljubljana, pa si ga ne bi mogla ogledati. Rada bi najela avto in raziskala širšo okolico. Upam, da bom imela dovolj časa za to. V prvi vrsti namreč k vam prihajam, da pripravim in prilagodim predstavi. Na žalost ne bom mogla ostati do zadnje. Moram se vrniti v ZDA. Na festivalu v Washingtonu me čaka predstavitev filma, ki sem ga režirala.
Ste bili že kdaj prej v Ljubljani ali kje drugje v Sloveniji?
Nikoli nisem imela te priložnosti. Zdajšnje se zelo veselim.
»Vaše« gledališče LDM je v Sankt Peterburgu. Kako bi opisali tamkajšnjo kulturno sceno?
Opisala bi jo kot tekmovalno. Sankt Peterburg z razlogom imenujejo kulturna prestolnica Rusije. To je mesto z veliko gledališko tradicijo in z zahtevnim (da ne rečem razvajenim) občinstvom. Vložki so visoki.
Katera so vaša najljubša mesta v Sankt Peterburgu?
Trdnjava svetega Petra in Pavla, Ermitaž in Staro Marijino gledališče.
Naše osrednje gledališče SNG Drama Ljubljana je novembra leta 2018 v Aleksandrinskem gledališču gostovalo z dramo Faust. Ste jo mogoče videli?
Želim si, da bi jo. Zdaj veliko časa preživim v tujini, zaradi česar zamudim veliko predstav, ki gostujejo v Sankt Peterburgu.
Muzikal Mojster in Margareta Ruski roman Mojster in Margareta velja za literarno mojstrovino 20. stoletja. Pisatelj Mihail Bulgakov ga je začel pisati leta 1928, toda izida svojega dela ni dočakal. Sovjetski komunistični režim je namreč izid knjige dovolil šele leta 1966, saj je bila prefinjena kritika tedanjega življenja in družbe cenzurirana. Delo je izjemno duhovito in obsceno, hkrati pa prežeto s filozofsko mislijo, ki v ospredje postavlja temeljna in večna vprašanja dobrega in zla. Roman je bil velikokrat uprizorjen tako v lutkovnih in dramskih gledališčih, 22. in 23. avgusta pa si ga boste lahko v Križankah v okviru 67. Festivala Ljubljana ogledali v muzikalni preobleki. Snovanje muzikala so prevzeli najboljši ruski umetniki in ustvarili nepozabno interaktivno predstavo. Gledališče LDM Novaya Scena iz Sankt Peterburga se je povezalo s kar šestimi skladatelji, šestimi libretisti in 66 umetniki ter ustvarilo preplet domišljije in resničnosti, ki s 666 kostumi in 66 scenskimi spremembami popelje gledalce v središče domišljije. Muzikal bo v ruščini s slovenskimi in angleškimi podnapisi.
Muzikal Onjeginov demon Leta 1833 napisani Puškinov Jevgenij Onjegin je gotovo eno najbolj poznanih del svetovne literature, ki je že leta 1879 uzrlo luč sveta tudi kot istoimenska opera Petra Iljiča Čajkovskega. 19. in 20. avgusta bo zasedba gledališča LDM Novaya Scena v Križankah v okviru 67. Festivala Ljubljana z muzikalom Onjeginov demon predstavila malce drugačen pogled na zgodbo zdolgočasenega mladeniča, ki s sebičnimi in nespametnimi odločitvami zagreni življenje sebi in svojim bližnjim. Muzikal se začne v psihiatrični bolnišnici, kjer Onjegin preživlja svoja zadnja leta in podoživlja spomine na mladost, ko se pred njim pojavi demon. Onjegin ga krivi za svojo preteklost, zato mu demon pokaže, kako ga je vodil skozi življenje in mu ga olajšal, ter prikaže posledice, ki so jih imele Onjeginove odločitve. Muzikal združuje tradicijo ruskega gledališča s standardi Broadwaya, izvedbo pa dodatno popestri sodoben pristop, ki vključuje vrtljiv oder, zanimive projekcije in 3D-videovsebine. Muzikal bo v ruščini s slovenskimi in angleškimi podnapisi.
