Zgodba izpred 22 let, ki nam jo je Tinkara zaupala v intervjuju, se je letos skoraj ponovila, saj bi neurje skoraj ustavilo festival. K sreči se je vse dobro končalo. Bodi z mano do konca je bila nagrajena za najboljše besedilo, ki je nastalo pod peresom Tinkare, in za najboljšo skladbo, ki jo je napisal Aleš Klinar. Z največ točkami pa je pesem prepričala tako strokovno žirijo kot glasbene postaje in občinstvo v avditoriju.
Zmagovalna pesem se torej imenuje Bodi z mano do konca. Koga v skladbi nagovarjate?
Nagovarjam enega izmed svojih domnevnih sinov. Pripovedujem zgodbo Margarete, ki je nekoč živela v hiši Benečanki. Njena družina je bila ena od redkih plemiških družin v Piranu, zato je bila zelo na udaru ter tarča mnogo obrekovanj. Mojo pozornost je še posebej pritegnil napis nad vrati, ki pravi »Lasa pur dir« oziroma »pusti, naj govorijo«. Skratka, v svoji pesmi govorim z najmlajšim sinom, ki želi na morje, in kot mati ga nagovarjam, naj ostane z mano do konca.
Boste posneli tudi videospot?
Videospot bo ugledal luč sveta jutri. V videu je aranžma sicer malo bolj liričen, zelo slečen in tudi zelo poetičen, saj v njem nastopa baletnik modernega baleta Siniša Bukinac, ki je naš Primorec. Jaz pa sem mati, ki plete klopčič.
Kako sta se z Alešem Klinarjem odločila za sodelovanje?
Aleš me je poklical in vprašal, ali gremo na MMS. Seveda sem se odločila, da gremo v to, saj zaupam takšnim imenom, kot je on, in jih zelo spoštujem. Dobro vem, kakšno vlogo so imeli v zgodovini slovenske pop kulture. Tudi pela sem nekaj njegovih skladb. Na primer Svobodno sonce na kakšni državni prireditvi, da ne govorim o tistih legendarnih skladbah skupine Agropop, kot je Samo milijon in podobno. Z Alešem mi prej sicer še ni uspelo sodelovati, mi je bil pa od nekdaj zelo simpatičen. Ko sem slišala pesem, mi je rekel, da lahko prespim zadevo in ga pokličem, ko se odločim. Ampak meni je bila pesem takoj všeč. Rekla sem: »Gremo, akcija!« (smeh) In res smo jo posneli v dveh tednih. Ker je bila skladba narejena za MMS, sem se spomnila, da v statutu piše, da se na tem festivalu pojejo pesmi o morju in soncu. Doma pa sem že imela v predalu zgodbo o Piranu.
Je teh zgodb več?
Je. Res jih imam še več, saj v tem poletju pripravljam vsaj še dva dogodka ravno v hiši Benečanki. Šla sem že do njih in bova skupaj z igralko Vesno Jevnikar pripovedovali te zgodbe, nekaj bo tudi glasbe. Skratka, to bodo bolj intimni večeri.
Na Melodijah ste kar redna zmagovalka ...
Trikrat sem tekmovala z današnjim večerom vred in trikrat zmagala. Večkrat sem tudi nastopala kot gostja v šov programu, saj sem precej povezana z Danilom Kocjančičem in njegovim repertoarjem. Prvič sem nastopila oziroma tekmovala tukaj leta 1997 na Novi sceni MMS in res je smešno, da se je danes zgodil podoben scenarij. Takrat je namreč močno deževalo že od začetka in je ta večer odpadel. Namesto tega je zvečer potekalo glasovanje prek radijskih postaj ter strokovne žirije in zgodila se je moja prva zmaga. (smeh) To je bila pesem Ne odhaja poletje, za nagrado pa sem prejela 50 snemalnih ur v studiu Hendrix, kjer sem nato tudi posnela album. Drugič sem tekmovala leta 2013 s skladbo Mars in Venera, ko sem prejela glavno nagrado in nagrado za interpretacijo. No, tretja zmaga pa se je zgodila danes. (smeh)
Ste pričakovali zmago?
Vse je tako lepo teklo, kot je povedal tudi Aleš. Čutila sem, da se bo danes zgodilo nekaj dobrega. Kaj bo to, nisem vedela. Vedela sem samo, da bo dobro. Nisem pa si predstavljala, da bomo pobrali toliko nagrad. Občutek je čudovit.
Vsaka zmaga je sladka, ampak zagotovo je en večer od teh treh tisti, ki vam je najbolj pri srcu ...
Vsak večer ima tri zelo izrazita čustva, ki so povezana s tremi življenjskimi obdobji neke ženske. Prvič sem bila komaj že ženska, saj sem bila stara 17 let. Takrat sem bila v tistem dobrem pomenu besede brez pričakovanj. Bilo mi je lepo, samo da sem pela, in zelo sem bila vesela, da mi je Danilo napisal ta album ter pesem, s čimer je napovedal najino sodelovanje. Super mi je bilo, ker sem se ravno takrat odločila, da ne bom izvajala več druge glasbe, ampak hočem svojo. Vse je potekalo tako lepo. Naslednji dan po tekmovalnem večeru me sploh ni bilo doma, saj sem šla na plažo. Zmagovalca so vseeno želeli razglasiti, ampak sem bila zunaj in me niso nikjer dobili, saj takrat še ni bilo telefonov tako kot danes. Ko sem prišla še z mokrimi lasmi domov, je mama že kričala, da sem zmagala, zato sem hitro pobrala najnujnejše in še z mokrimi lasmi šla po nagrado. Takšna je bila potem tudi moja prva naslovnica v reviji Stop, ki jo imam doma še danes. Spomnim se, da nisem imela šminke in so mi retuširali usta, da sem imela lepe rdeče ustnice. (smeh) Druge zmage se spominjam po tem, da sem bila tri mesece mama s svojo drugo hčerko. Dobila sem sobo, ki je bila skrita in precej oddaljena. Moja hči Alma je vsakič zaspala, ko je slišala mojo pesem. In tisti večer jo je slišala trikrat. No, danes pa so otroci že večji in zdaj imam tudi nekaj več časa.
Sta hčerki ponosni na mamo?
Seveda. Tudi danes sta obe tukaj z mano. Alma si je ves teden izbirala obleko in se je odločila za lepo belo čipko. Sicer pa je bila družina vedno z mano, tudi ko sem šla na Evrovizijo. Najmlajša hči in Matej sta šla z mano na letalo, starejša hči, moja mama in očim pa so šli z avtodomom in so imeli celo turo po Nemčiji. (smeh) Prav tako je prišel z avtodomom moj bend, saj smo imeli po Evrosongu tam še koncert.
Torej vam družinska podpora veliko pomeni?
Ja, to so te vrednote, ki so me jih naučili starši. Sodelovanje in skupnost. V svoji glasbi in v življenju vedno tako delujem. Seveda so na prvem mestu moja družina in moji otroci, ampak pri meni to zelo lepo sobiva.
Ali za naprej pripravljate kaj novega?
Na pomlad načrtujem večji koncert. Imam tudi že glasbeno zasedbo, ki me zelo navdihuje, tako da sem se zdaj odločila, da posnamem album, ki bo izdan jeseni. Z basistom Giovannijem Toffolonijem sva združila moči in nabrala vse svoje najboljše mikrofone na kup, pri meni doma pa smo v zelo prostorni in akustični kleti naredili studio in tam snemamo album. Pri projektu sodeluje še bobnarka Nastja Vovk, ki tudi zelo lepo poje. Na živih koncertih pa je v naši zasedbi kitaristka Julija Fajhtinger, tako da imam precej ženski bend. Zdaj se že hecamo, da smo Giovanii in Le Punce. (smeh) Na albumu bo prav tako Boštjan Gombač, s katerim se poznava že od mojega 16. leta.
Kaj lahko pričakujemo na albumu?
Na albumu je lep nabor mojih starih skladb, oblečenih v zrelejše akustične in tudi inštrumentalno zelo glasbeno razvite aranžmaje, ki zelo odsevajo moj zvok, kakršen bo na odrih. V letošnjem poletju začenjamo s koncerti in prvi je že ta teden v Nuku. Se že veselimo.
