Babice in dedki storijo vse, da bi svojim vnukom ustregli - pri njih je ponavadi dovoljeno prav tisto, česar doma ne smejo. Starši se zato pogosto ustrašijo, da s svojim ravnanjem slabo vplivajo na njihovega otroka. Odkrivamo, kdaj gre za pretirano reakcijo in kdaj za utemeljeno skrb.
Vsi se radi spominjamo trenutkov, ki smo jih preživeli s starimi starši - ob majhnih razvadah smo predvsem uživali ob poslušanju njihovih zgodb, hitreje smo jim zaupali in smo se v njihovi bližini počutili še posebej varne in zaščitene. V naših očeh so bili čisto pravi junaki … Včasih so bili dedki in babice bolj prisotni v življenju svojih otrok in posledično tudi svojih vnukov. Ker so živeli skupaj, so tudi stari starši aktivno sodelovali v družinskih odnosih in prispevali k vsakodnevni družinski dinamiki. Čeprav dandanes mlajše in starejše generacije ne živijo več pod isto streho, imajo stari starši še vedno pomembno vlogo v družini svojih otrok. So koristen vir različnih znanj, nasvetov in izkušenj in seveda prepotrebna opora v najtežjih trenutkih. Pogosto svojim otrokom nudijo tudi finančno in drugo materialno pomoč ter na različne načine pomagajo pri otrocih: vsakodnevno ali občasno čuvajo vnuke, se z njimi igrajo in učijo ter tako, v času odsotnosti staršev, velik del dneva preživijo z njimi. Zato so utemeljeni pomisleki, da bodo otroka »razvadili«.
Kakšna pa bo resnična vloga starih staršev pri vzgoji vnukov, je odvisno od številnih dejavnikov: kakšen odnos imajo s svojim otrokom, kako daleč živijo, ali so še vedno zaposleni ipd. Če živijo daleč, še hodijo v službo in svojim otrokom niso pretirano blizu, bodo zagotovo manj prisotni v življenju svojih vnukov. Prav tako velja, da je vpliv starih staršev praviloma manjši, če sta v družini prisotna tako oče kot mama, za razliko od samohranilske družine, oziroma če so starši finančno neodvisni.
Drugačna pravila
Seveda gre pričakovati, da bodo stari starši v odnosu do svojih vnukov milejši kot starši, da bodo popustljivi in jim bodo ugodili, če bo to le v njihovi moči. Brez neposredne starševske odgovornosti v odnose s svojimi vnuki vstopajo namreč bolj sproščeno, kar pa ne pomeni, da tudi neodgovorno. Tako kot smo si različni ljudje med sabo in razmere, v katerih se znajdemo, ter vloge, ki jih odigramo, tako se spreminjajo tudi pravila in načini ravnanja. Prav otroci se zelo hitro naučijo, kaj je v določenem krogu ljudi dovoljeno in kaj ne ter kakšni so še sprejemljivi vzorci obnašanja doma, v vrtcu, v šoli, pri babici … Iz izkušenj vemo, da enaka pravila ne veljajo vedno in povsod in da se tudi odrasli ne obnašamo povsod enako. Zato je čisto normalno, človeško in prav, da starši svojemu otroku dovolijo določene stvari, ki mu jih stari starši ne, in seveda obratno. Je pa naloga staršev, da otroku pojasnijo, da so pravila pri babici in pravila doma drugačna in da s tem ni nič narobe. Stari starši s svojim ravnanjem otrok ne bodo razvadili, če imajo otroci starše, ki jasno komunicirajo z njimi, da ti vedo, kaj je dovoljeno in kaj ne, ki zadovoljujejo vse njihove potrebe, ne pa tudi vseh želja.
Odkrit pogovor
Starševstvo je zagotovo ena najodgovornejših nalog odraslega človeka, zato je podpora najbližjih zelo pomembna in vedno dobrodošla. A prav pri vzgoji otrok se pogosto »zalomi«: stari starši, ker imajo za sabo že tovrstno izkušnjo, so prepričani o svojem prav in pogosto (in morebiti tudi čisto dobronamerno) v svojih dejanjih prestopijo meje odgovornosti staršev. Če menite, da stari starši počnejo nekaj, kar resno ogroža zdrav razvoj otroka (čezmerno uživanje sladkarij in gaziranih pijač, poležavanje na kavču), oziroma želite, da vas podprejo pri vašem načinu vzgoje (prepoved uporabe telefona ali računalnika), se morate z njimi odkrito pogovoriti. Jasno, spoštljivo in brez obsojanja jim povejte, da si želite, da se do otroka obnašajo na določen način. Ob tem nedvoumno pojasnite, kako bo to vplivalo na otroka in zakaj je pomembno, da spoštujejo vašo odločitev. Ponudite jim tudi svojo pomoč. Z odkritim pogovorom je večino težav ali potencialno konfliktnih situacij mogoče uspešno rešiti.
Negujte odnos s starimi starši
Za otroke je odnos s starimi starši zelo pomemben, zato ga - ne glede na vaše odnose z njimi in ob upoštevanju, da stari starši na otroka pozitivno vplivajo, - spodbujajte in negujte. Stari starši niso samo za podporo staršem in otrokom, njihova največja vrednost je osebna zapuščina, ki jo prenašajo na svoje potomce. Gre za ljudi, ki so že marsikaj doživeli in preživeli in imajo v življenju naših otrok največ izkušenj, zatorej si tudi zaslužijo vso našo pozornost in hvaležnost. Če se kot starši tega zavedamo, enak vzorec obnašanja prenašamo na svojega otroka. In gradimo odnos za svojo starost, ko bomo - če bomo srečni - nekoč tudi sami postali stari starši.
