Šmarješke Toplice morda niso med najbolj znanimi toplicami v Sloveniji. A vredno jih je obiskati, predvsem zaradi privlačne narave v okolici zdraviliškega kompleksa. Če vas ne mika kopanje, si lahko omislite nezahtevne sprehode.
Zdravilišče se nahaja se na robu kraja, v nenaseljeni dolini, nad katero je nekoč kraljeval grad Štrlek, od katerega je ostalo le še nekaj porušenih zidov. Po dolini in robu topliškega parka leno teče potok Toplica, skozi park pa vodijo urejene pešpoti. Ne spreglejte jezerca, v katerem odlično uspeva pri nas redka rastlina indijski lotos. Tu uspeva po zaslugi toplega izvira, ki polni majhen ribnik.
Lotos z rožnatimi cvetovi razveseljuje obiskovalce od junija do avgusta, v topli vodi pa se dobro počutijo tudi ribe in želve. Pod hotelskim poslopjem z bazeni vzbuja pozornost litoželezni vodnjak s kipom ženske, ki je bil izdelan v drugi polovici 19. stoletja. Že od daleč izstopa zaradi nenavadne kombinacije zlate in modre barve. Na robu parka so urejena tudi teniška igrišča, balinišče in mini golf.
Topli izvir v gozdu
Okolica nudi še več možnosti za raziskovanje. Bližnji kraj Šmarjeta je znan po cerkvi svete Marjete, bližnji baročni rojstni hiši raziskovalca in slikarja Jožeta Karlovška ter priljubljeni gostilni. Do Šmarjete poleg ceste vodi urejena kolesarska steza. Nekaj kilometrov naprej v smeri Mokronoga pa se pod vasjo Grič pri Klevevžu skriva prava naravna posebnost! Pred krajem Zbure boste naleteli na odcep s kažipotom, ki levo usmerja v vas Grič. Cesta se povzpne med vinograde in sadovnjake, po nekaj sto metrih pa se levo odcepi cesta za Klevevž. Na dnu doline se konča ob peščenem parkirišču. Bližnji potok Radulja lahko prečkate prek lesenega mostu, ki vodi tudi k nekdanjemu grajskemu mlinu.
Slednji je preurejen v prijetno bivališče. Pot se nadaljuje ob bregu in kmalu privede do informativnega panoja s podatki o okoliških zanimivostih. Le malo naprej se ob strmem bregu potoka stiska bazen s termalno vodo. Napaja se iz izvira, ki ima temperaturo okoli 24 oC. To pomeni, da je v njej prijetno zaplavati prav vse dni v letu! V hladnih dneh se nad bazenom dvigujejo meglice, kar daje kraju še poseben čar. Ob bazenu je več masivnih lesenih klopi in miz, ob katerih se lahko preoblečete. Bazen je dovolj globok, da je mogoče tudi zaplavati. Potrebna pa je previdnost pri vstopu in izstopu, saj so stopnice v bazenu zaradi razraščenih alg zelo spolzke. V poletnih dneh ga pogosto obišče kar veliko ljudi, zato so prav pomladni meseci najbolj privlačni za obisk.
Skozi slikovito sotesko
Bazen se nahaja na koncu manj kot kilometer dolge soteske, po kateri se prebija potok. Ta je presenetljivo slikovit, saj pada prek številnih slapov, tvori brzice in se umirja v tolmunih. Mimo prvega in največjega slapa se je mogoče povzpeti po poti, ki spremlja desni breg potoka. Pot je sprva precej strma, a pri hoji si lahko pomagate z leseno ograjo. Soteska je zavarovana kot naravni spomenik, skoznjo pa se lahko počasi povzpnete v manj kot pol ure. Potok se prebija med Homskim hribom in gričem, na katerem je nekoč stal grad. Do njega je najlažje priti po cesti, ki vodi mimo sadovnjaka in nekdanje grajske pristave. Mimo slednje vodi gozdna pot, po kateri pridemo do razvalin nekdanje graščine. Nemško so jo imenovali Klingenfels – Zveneča skala, in od tod naj bi nastalo tudi ime Klevevž. Kraj in grad je omenjal Janez Vajkard Valvasor v knjigi Slava vojvodine Kranjske. Žal so ga požgali med 2. svetovno vojno, mogoče pa ga je še občudovati na starih fotografijah.
V bližini graščine se nahajata dve podzemni jami – Zgornja in Spodnja Klevevška jama –, ki pa nista urejeni za obiske. Še posebej zanimiva je Spodnja, saj jo sestavlja labirint delno potopljenih rovov v dolžini petsto metrov. V njej so našli prazgodovinsko keramiko, zanimiva pa je tudi zaradi jamskih živali, kot so netopirji in hrošči.
