Pa začnimo z notredamsko katedralo. Obilje lažnih novic, ki so se – in se še – pojavljale v zvezi s požarom v tej fascinantni katedrali, je precej zelo resnih medijev prisililo, da so za vsako od teh »alarmantnih novic« objavili preverbo dejstev. Še preden je v Parizu na dan požara padel mrak in so ognjeni zublji zlovešče zasijali na nočnem nebu, se je na spletu pojavil zapis o tem, da so v zadnjem mesecu v Franciji na podoben način oskrunili že vsaj ducat cerkva. Takoj so ga seveda povzeli tudi spletni komentatorji slovenskih medijev in uvrstili med svoje divje teorije zarote. Ob tem so navajali, da je bila marca podobno napadena pariška cerkev Saint Sulpice, kjer so denimo snemali film Da Vincijeva šifra. Resnica je, da so pred cerkvijo brezdomci zanetili kup oblačil, ogenj pa je zajel tudi vrata cerkve. Po navedbah francoske policije je bilo lani res 875 vandalskih napadov na francoske cerkve: nekatere so pomazali z iztrebki, v drugih so prevrnili kipe, 129 so jih oropali. Leto prej je bila ta številka še višja. Kar pa je najbolj zanimivo, je to, da so še 6. aprila, se pravi manj kot deset dni pred požarom v Notre-Dame, opozicijski poslanci v francoskem parlamentu zahtevali, da se naredi konec temu »fundamentalističnemu sekularizmu,« ki skruni francoske cerkve. Kot je znano, je esenca francoske družbe sekularizem, popolna ločenost države in Cerkve. Nekateri pa to razumejo bolj striktno, kot popolno odsotnost religije v javnosti, in v taki interpretaciji sovražno delujejo proti Katoliški cerkvi. In roko na srce – zaradi pedofilskih škandalov Katoliška cerkev ta hip res nima dobre reputacije.
Koordinirana akcija lažnih novic. Potem se je zgodil Notre-Dame. In vesoljna desnica, vključno z našimi desnimi ideologi Janezom Janšo, Branko Grimsom, Žanom Mahničem in tudi Boštjanom M. Zupančičem, je vehemento začela ordinirati z besedami islamisti, konec evropske civilizacije, barbari prihajajo, evropski 11. september in podobno. Verjetno vrh te retorike predstavlja teorija Boštjana M. Zupančiča, izrečena na Nova24.tv, da so Arabci, ki so »seveda« krivi za požig notredamske katedrale, narod incesta, češ da se morajo poročati s svojimi sestričnami in bratranci.
Še preden so gasilci pogasili ogenj, so razpredali o tem, da je požar v notredamski katedrali le še eden v vrsti islamističnih napadov na francoske cerkve v zadnjem mesecu ter da so tudi pariško katedralo napadli že v preteklosti. V tem je sicer delček resnice, čeprav bi težko trdili, da je junija 2017 alžirski študent, ki je pred katedralo s kladivom napadel policista, skušal podreti veličasten gotski spomenik. So pa povzročitev škode nedvomno načrtovale tri ženske, ki so septembra 2016 skušale izvesti napad z avtomobilom, polnim bencina. Policija jih je odkrila še pred napadom in aretirala. Štiri dni pred požarom v Notre-Dame so Ines Madani, ki je bila obtožena poskusa napada na cerkev, obsodili na osem let zapora. In spet je bil to odličen povod za nadaljevanje lansiranja lažnih novic. Češ da so cerkev zažgali njeni somišljeniki, v povračilo za njeno obsodbo. Zanimivo pa je, da so, kot poroča BuzzFeed News, algoritmi Twitterja ob izbruhu požara zaznali koordinirano akcijo nekaterih Twitterjevih računov, ki so skorajda sočasno v spletni svet poslali časopisne članke iz leta 2016, kot da so avtomobil z bencinom našli sedaj.
Lažnih novic o povezavi muslimanov s požarom pa s tem še ni konec. Po spletu je celo krožila močno zrnata fotografija iz časa požara, na kateri naj bi se videla podoba »muslimana z značilnim arabskim pokrivalom«, kot so zapisali na portalu slovenske desničarske televizije. Češ, glejte ga, požigalec evropske civilizacije. Fotografijo so analizirali v francoski novičarski agenciji AFP. In kaj so ugotovili? Da je figura na sliki kip Device Marije na pročelju, in to celo edini kip Marije, ki je preživel francosko revolucijo, ko so revolucionarji razdejali cerkev, več ducatov kipov, ki krasijo fasado, pa uničili. Še dobro, da leta 1789 ni bilo spleta, sicer bi tudi takratni napad na notredamsko katedralo pripisali muslimanom.
Ugrabljeni avtobus – islamisti! Sedaj pa poglejmo, zakaj je požar v Notre Dame pomemben za nas. Ker je enaka retorika v zadnjem času popolnoma legitimen del javnega govora ob vsakokratnem ekscesnem dogodku. Ko je na začetku aprila psihični bolnik ugrabil avtobus, je Nova24tv na portalu objavila članek: »Začelo se je! Se je zgodil prvi poskus terorističnega napada sredi Ljubljane?!« In to še preden se je karkoli vedelo o napadalcu. Med komentarji na portalu MMC je bilo pod prvimi informacijami o ugrabitvi zapisano, da je storilec gotovo reš pečen, kakor spletni rasisti s tujo besedno zvezo opisujejo ljudi s temnejšo kožo.
Takih nestrpnih komentarjev na mnogih forumih niti ne brišejo več. Mediji, ki objavljajo lažne, do skrajnosti nestrpne in rasistične vsebine, ostanejo nekaznovani. Prepričani so, kot rečeno, da če se nekaj dovolj dolgo ponavlja, to postane resnica. Ker se zdi, da so odpovedali vsi družbeni mehanizmi kontrole sovražnega govora, je na nas državljanih torej, da se sami zavarujemo pred lažnimi novicami in nestrpnimi interpretacijami. In čeprav je v zadnjih letih tako zelo zatirana, si moramo sami poiskati resnico.
Kako identificirati lažne novice?
Kar nekaj mehanizmov je, kako lahko med plevelom, ki kroži po spletu in ga povzemajo tudi nekateri mediji, razkrijemo lažne novice.
1. Preverimo vir: če je neznan, je velika verjetnost, da novica ni kredibilna. Prav ob požaru v Notre-Dame pa se je izkazalo, da so nastali spletni računi, ki so imitirali velike medijske servise, denimo CNN.
2. Preverimo, kateri drugi viri poročajo o enaki novici. Če so viri vsi bolj ali manj povezani z isto nezanesljivo bazo, se nam mora vključiti alarm za lažne novice.
3. Preverimo avtentičnost fotografij in posnetkov: na spletu obstaja nekaj orodij, s katerimi lahko preverite, ali so fotografije avtentične. Eden takih je Forensically, ki najde vse meta podatke fotografije. Fotografijo in posnetek preverite tudi v Google Images, saj se pogosto zgodi, da v lažnih novicah uporabljajo stare fotografije in videoposnetke v novem kontekstu.
4. Predvsem pa vključimo zdravorazumsko skepso do vsega, kar preberemo na spletu, še posebno v tvitih politikov.
