Se vam je kdaj zgodilo, da ste se leta trudili doseči zastavljeni cilj, potem pa se je kar naenkrat začelo vse odvijati hitro? Manca Berlec je prvič zaštrlela iz povprečja leta 2014, ko je na šovu Slovenija ima talent zanjo zlati gumb pritisnil Branko Čakarmiš. 'Slovenski Simon Cowell', zagotovo pa mož, ki že vsaj od projekta Popstars dokazuje, da ima nos za talente, je v takrat še najstnici opazil nekaj, kar je lani, ob prijavi na natečaj Tobačna akustika, izpiljeno in dozorelo, padlo v ušesa in oči ducatu vplivnih mož in žena iz glasbene industrije. Uredniki Vala 202 so pesem Sama uvrstili med 11 najboljših domačih skladb leta 2018, Manca pa je potrditev izkoristila za ustvarjanje albuma, ki ga bo v sredo predstavila na brezplačnem koncertu v ljubljanski Tobačni.
In kdaj je prišla do točke preloma? Ko je postala samostojna, zgradila samozavest in razvila lastno glasbeno zgodbo: »Ko sem prvič slišala mojo pesem na Valu 202, se mi je zazdelo, da je to lahko začetek nečesa lepega. Vse večje zanimanje medijev in glasbenih profesionalcev se ni zgodili pričakovano, a je prišlo pravi čas: čutim, da sem zdaj pripravljena ter dovolj zrela za takšne in drugačne izzive,« pravi mladenka, ki ne osvaja le s čudovito muziko, ampak je tisto, čemur radi rečemo cel paket: dobra glasba, odlična izvedba, zanimiva osebnost z dobrimi zgodbami in projekti (prihaja tudi v muzikalu Katzen kabaret), ki se odlično znajde tudi na družabnih omrežjih.
Za ogrevanje pred albumom, ki prinaša le osem skladb, med katerimi pa ni mašil, je Manca na radie poslala pesem Kadilka, prijateljica, ki je zaigrala v videu, pa je v tem našla dodaten navdih: »Sarah, umetnica in vajenka v studiu Psycho Tattoo, je narisala podobo kadilke in mi jo vtetovirala v nogo. To je že moj deseti tatu in zagotovo ne zadnji. Prvega - vijolinski ključ - sem si omislila pri 16. letih, potem pa sem jih počasi dodajala. Vsak ima svojo zgodbo in zame tudi osebno, intimno vrednost.«
Manca Berlec bo na Festivalu Tobačna nastopila v paketu z mojstri, kot so Hamo & Tribute 2 Love, Ratko Divjak, Prismojeni profesorji bluesa in Vasko Atanasovski.