»Hvala staršem za dobre gene,« se zasmeji in prizna, da tudi telovadi ne kaj dosti, čeprav ve, da bi morala. Že zaradi zdravja. A ker je ves čas v pogonu, s kondicijo in vitko linijo nima večjih težav.
Štiriinštiridesetletna igralka, članica igralskega ansambla Prešernovega gledališča Kranj, ve, kako pomembno je, da se ženska, sploh mama, dobro počuti v svoji koži in si vzame čas samo zase. »Zadovoljna mama je dobra mama,« pravi. A kljub temu sama tega načela ne upošteva. »Res si bolj malokrat vzamem čas zase. Vsake toliko se spomnim in si rečem, zakaj si ga ne bi. Pa bi si ga lahko večkrat,« ugotavlja. Vzgajanje treh sinov, Filipa, Lovra in Krištofa, pač terja skoraj ves njen prosti čas, sploh najmlajši, ki ima malo manj kot tri leta, jo še zelo potrebuje. »Čeprav pri prvih dveh je bilo kar težko in naporno, tudi zato, ker sta si po letih zelo blizu skupaj, zdaj pa sta že toliko odrasla, da mi pomagata pri tretjem in je lažje.« Lažje ji je zdaj tudi zato, ker ne snema več dnevne serije, kot je bila Ena žlahtna štorija, Mame pa so krajše in je niso tako zaposlovale. »Igralstvo je res lep poklic, v njem sem dobra in se ob tem dobro počutim,« odgovori na vprašanje, ali si kdaj zaželi kakšnega lažjega dela z bolj predvidljivim urnikom. »Sem igralka, mama in ženska – vse to sem jaz. Če bi mi odvzeli eno stvar, bi se verjetno spotaknila.«
Kako skrbite zase, napolnite baterije, skrbite, da ne pregorite?
Ne skrbim, kar pregorim. A moram naprej. Lani sem morala prav k zdravniku, vse se mi je porušilo. Zadnja leta, ko sem snemala, delala v gledališču, vmes rodila … so me fizično uničila. Sem morala na 'remont' k zdravnikom. A tako je pri igralcih: mi ne moremo biti bolni. Delamo do konca. Tudi ko so otroci bolni, ne ostaneš doma. Zato je pri igralcih veliko izgorelosti. Ker gremo do konca in tempo je včasih nor. Nekje se mora poznati.
Si pa vsaj poleti privoščite počitek?
Ja, poleti pa možgane na pašo.
Verjetno imate stvari, ki jih počnete za svojo dušo?
Na vrtu imam gredice in pomladi malo kopljem po zemljici in sadim, čeprav potem vse zgnije, ker nimam zelenih prstov in ne znam, se pa zabavam in porabim kup denarja za sadike. (smeh) In me pomirja. Zelo zanimivo, ker sem blokovski otrok in sem mislila, da me to nikoli ne bo pritegnilo. Pa me je na … srednja leta. (smeh) A tako ali tako nimam časa za nič. Čez leto sploh ne, ne morem niti hoditi na telovadbo, ne na plesne vaje … Nič, kar bi me lahko veselilo.
A nekako morate ohranjati kondicijo, to je tudi fizično naporen poklic?
Oder je naša kondicija. Vsake toliko grem tudi na kakšno telovadbo, a mora biti takšna, da si lahko sam določaš urnike in ritem. Kadar imaš na polno vaje in predstave, je tudi fizično nemogoče – ne zmorem, ne zdržim še telovadbe. Če bi lahko šla popoldne malo odležat, dvajset minut 'power napa', bi verjetno šlo, če imaš tri otroke, pa je to misija nemogoče.
Kako pa skrbite za linijo?
Malo manj jem. Saj kadar imam kakšen premor, se spravim telovadit, pa tudi delo v gledališču je zelo fizična stvar, predstave so velikokrat fizično naporne in je že to neki trening.
Imate pa očitno vsaj dobre gene.
Verjetno. (smeh) Na srečo.
Kako pa skrbite za kožo?
Ne hodim h kozmetičarki, nimam časa. Uporabljam korejsko kozmetiko, ki je res super. Kreme res dobro učinkujejo, uporabljam te na osnovi polžje sline in kaviarja. Res je za nekaj razredov boljša od vsega, kar se prodaja v drogerijah. Uporabljam maske, pa obliže za pod oči … Imam jutranji ritual in se super počutim: z obliži pod očmi pijem kavico in se počutim kot kraljica. Super je, ker ne porabim veliko časa. (smeh)
Kaj pa vaš modni slog?
Tudi za modo nimam časa. Že dolgo nisem menjala garderobe. Všeč mi je Zoofa, ti naši oblikovalci so res dobri in všeč so mi malo posebne stvari. A nimam časa, da bi se oblekla po stilu. Zjutraj dam nase, kar prvo vidim, ker moram šibati, moram odpeljati malega v vrtec in iti na vaje v Kranj. Če imaš vaje, to pomeni, da se moraš x-krat na dan preobleči, zato daš nase, kar je najmanj za slačit. Pri nas v gledališču te nihče ne vidi, kaj imaš oblečeno, ker se takoj preoblečeš v delovno obleko. Popoldne pa tako ali tako ne grem nikamor ven, ker doma kuham kosilo. Na predstavi pa me uredijo drugi in imam na sebi čisto nekaj drugega.
V kar nekaj predstavah ste tudi prepevali in dokazali, da ste dobra pevka. Imate morda željo po pevski karieri?
Ne bi imela nič proti, če bi mi to prišlo na pot. Pač vzamem, kar pride, se mi zdi, da me vse izkušnje bogatijo. Verjetno bi jo lahko imela, če bi se našel nekdo in mi že nekaj ponudil, ker sama imam premalo časa, da bi se poglobila v to, razmišljala, iskala glasbenike … Če bo kdaj, z veseljem.
Kaj pa bi peli? Šansone?
Pop zagotovo ne, ker nisem tak tip. Fino je, če lahko kaj poveš. Sem igralka in imam vedno potrebo nekaj povedati. (smeh)
Menda je vaša neizživeta ambicija slikanje?
To sem si želela, ko sem bila mlada, a se mi zdi, da nimam talenta, zato me je hitro minilo. Sta pa sinova zelo likovno nadarjena. Morda bosta izživela moje ambicije. (smeh)
