Estrada

Kako ravnati pri pikih žuželk?

Marijana Mandić, Maja
30. 8. 2018, 12.01
Deli članek:

Da vam dopusta ne bi pokvaril obisk zdravnika zaradi alergije na pik čebele ali da vas ne bi mučila nespečnost zaradi posteljne stenice, ki se lahko pojavi tudi v luksuznih hotelih, upoštevajte spodnje napotke.

Profimedia
Da se pikom komarjev izognete, nosite svetla oblačila.

Leteče nevarnosti 

To so ose, sršeni, čmrlji in čebele, a le slednje imajo želo. Zato je po piku čebele pomembno, da najprej odstranimo želo, saj se strup izloči prvih nekaj minut po piku. S tem ukrepom precej zmanjšate oteklino in bolečino. Raje ne stiskajte kože okoli mesta vboda in vanj ne drezajte s pinceto, saj lahko predrete strupno vrečko, kar le še poveča količino strupa v koži. Umijte ranico pod tekočo vodo z milom in osušite, previdno odstranite želo, nato pa hladite, bodisi z obkladkom, gelom ali kremo z antihistaminikom, ki jo dobite v lekarni tudi brez recepta. Če se je strupna vrečka predrla, lahko staknete okužbo, ki jo prepoznate tako, da se oteklina in rdečina širita, čeprav ranico hladite. V tem primeru svetujemo obisk zdravnika.

Preberite tudi: Kako utrujeno telo napolniti z energijo za ves dan? Kliknite TUKAJ!

Piki čebele, ose, sršena ali čmrlja so nevarni, če ste preobčutljivi oziroma alergični na njihov strup ali če vas piči več žuželk hkrati. Najbolj nevarna je sistemska reakcija, ki prizadene obtočila in dihala, tako imenovana anafilaksija. Kaže se s srbenjem, rdečino, koprivnico. Nevarna je predvsem oteklina grla, ko morate takoj k zdravniku, da se ne zadušite. Anafilaktični šok, ki se kaže z omotico, izgubo zavesti in padcem krvnega tlaka, prav tako terja takojšnjo zdravniško pomoč. Vse pike lahko spremljajo še pordele oči, solzenje, zamašen nos, izcedek iz nosu, srbenje oči in nosu. Kajpak pri alergiji vedno nosite s seboj set za samopomoč. Če pa opazite koga s takšno reakcijo, mu vbrizgajte injekcijo adrenalina, ki jo imajo na vseh urejenih kopališčih, in nemudoma pokličite reševalca.

Komarji

Pik komarja je nenevaren in za njim ostane nadležen srbeč izpuščaj, ki v nekaj dneh izgine, vendar pa so nekatere vrste komarjev prenašalci virusov in zajedavcev, ki povzročajo hude bolezni. Zadnje čase so, žal, tudi pri nas tigrasti komarji, ki lahko prenašajo mrzlico in pasjo srčno glisto. Pik povzroča oteklino, srbenje in bolečino, posebej pri občutljivih ljudeh, zato mesto pika hladimo in nanesemo kremo z antihistaminikom.
Da se pikom komarjev izognete, nosite svetla oblačila, ki pokrivajo večji del telesa, uporabljajte mreže proti komarjem ter sredstva za zaščito, repelente. Na vrtu sedite raje brez lučke ali si prižgite dišavo s citrusi, katerih vonja komarji ne marajo.

Garje

Povzroča jih vrsta pršice, in sicer samica, ki v rovčku kože odloži jajčeca, spremembe na koži pa so posledica imunskega odziva na izločke. Garje se selijo s človeka na človeka s tesnimi telesnimi stiki, najpogosteje pri ležanju v isti postelji. Rokovanje ali objem z obolelim običajno ne prenese okužbe, pač pa se garje prenašajo z uporabo perila, brisač ali posteljnine. Tako je epidemija garij pogosta v družinah, vrtcih ali šolah, vojašnicah, zaporih ali domovih za ostarele.

Okužbo prepoznamo po močni srbečici kože ter značilnih rdeče rjavih izpuščajih in krastah na neporaščeni koži, kjer je izločanje loja majhno. Rovčki so celo dobro vidni, če malo natančneje pogledate kožo. Obrnite se na zdravnika, da vam bo predpisal terapijo. Poleg zdravljenja s kremo vsa oblačila operite v pralnem stroju pri temperaturi nad 50 stopinj Celzija, kar pa ne gre v stroj, dajte na zrak za nekaj dni. Na soncu se garje še posebej hitro poslovijo. Operite tudi pohištvo, ki je pralno, ali ga pobrišite z vodo in detergentom.

Posteljne stenice

Imajo prav tako rade vroče mesece in sploh niso povezane s slabo higieno, jih je pa zadnje čase vse več, zaradi pospešenega mednarodnega turizma. Skrivajo se v razpokah in šivih vzmetnic, v oblazinjenem pohištvu, na hrbtnih straneh postelj ter v slabo pritrjenih tapetah posteljnega dna. Stenice zaživijo ponoči, ko grejo na pohod za našo krvjo, a, žal, tudi brez nje preživijo mesece, zato se jih je težko znebiti. Poskrbimo za dosledno higieno, ker pa sesanje in čiščenje pogosto ne pomaga, bo morda potrebna profesionalna dezinfekcija s kemičnimi sredstvi.