Estrada

Težje je biti levičar kot desničar

R. Š., Maja
28. 4. 2018, 14.01
Deli članek:

Levičarji se še vedno soočajo z nekaterimi težavami oziroma ovirami pri opravilih, ki so za desničarje mala malica.

Dreamstime

Včasih so učitelji v šolah kaznovali levičarje, če so jih videli uporabljati levo roko za pisanje, umivanje, hranjenje in druga opravila. Največkrat so jih tepli s šibo po »napačni« roki in jih poskušali na ta način spreobrniti v desničarje. Danes vemo, da je biti levičar popolnoma normalno, vendar se levičarji še vedno soočajo z nekaterimi težavami oziroma ovirami pri opravilih, ki so za desničarje mala malica.

Žrtve predsodkov

Da je edino »normalno« oziroma pravilno biti desničar, je (bilo) mišljenje, ki naj bi izviralo še iz časa vitezov. Ti so namreč meč nosili v desnici, da bi tako lažje zabodli sovražnika v srce (ki leži malenkost levo od sredine), v levici pa so držali ščit, da je ščitil levo stran telesa oziroma srce.

Skozi stoletja so se levičarji soočali s številnimi nerazumnimi predsodki. Verjeli so na primer, da so levičarji manj zdravi oziroma da je njihovo zdravje bolj ogroženo od zdravja desničarjev. Katoliška cerkev je levičarje razglasila za služabnike hudiča, zato so starši in učitelji otroke vsakič, ko so jih zalotili pri uporabi leve roke, kaznovali s tepežem in jih skušali tako spreobrniti v desničarje.

Na Japonskem se je moški še pred nekaj desetletji lahko ločil od svoje žene, če je ugotovil, da je levičarka. Na Bližnjem vzhodu pa leva roka še danes velja za nečisto in je namenjena osebni higieni. Pri prehranjevanju, rokovanju ali predajanju poslovnih vizitk se zato uporablja samo desnica.

Skrivnost je v možganih in genih

Na svetu je več desničarjev kot levičarjev in strokovnjaki si še vedno niso edini, zakaj nekdo postane levičar. Z veliko verjetnostjo pa lahko trdimo, da pomembno vlogo pri tem igrajo možgani.

Možgani so razdeljeni na levo in desno hemisfero. Desna je odgovorna za vidne, prostorske in intuitivne procese, medtem ko leva nadzira govor, logiko in mišljenje. Obe hemisferi se medsebojno povezujeta in sodelujeta pri izvajanju različnih nalog. Tako desna polovica v manjši meri nadzira tudi govor, logiko in mišljenje, leva pa v manjši meri skrbi tudi za vidne, prostorske in intuitivne procese. Večina ljudi ima nekoliko bolj razvito levo polovico možganov, ki upravlja desno polovico telesa, torej tudi desno roko, zato je večina ljudi desničarjev. Redkejši pa so tisti ljudje, pri katerih je bolj razvita desna hemisfera, ki upravlja levo polovico telesa in s tem tudi levo roko, ki je njihova dominantna.

Če imate levo in desno možgansko hemisfero razvito enako, najverjetneje brez težav uporabljate obe roki, kar imenujemo ambidekstrija - na svetu je zgolj en odstotek takšnih ljudi.

Nekateri strokovnjaki pa menijo, da ima pomembno vlogo pri tem, ali bo posameznik levičar ali desničar, tudi dedna zasnova. Če sta oba starša levičarja, naj bi bilo bolj verjetno, da bo levičar tudi njun potomec. Drugi pa so prepričani, da se človek ne rodi kot levičar, temveč to postane zaradi sprememb v okolju.
Znanstveniki še vedno iščejo odgovore na številna vprašanja o levičarjih. So pa že ovrgli dolgoletno prepričanje, da naj bi bili levičarji bolj ustvarjalni od desničarjev.

V svetu levičarjev

Čeprav se je zahodna družba do danes že v veliki meri znebila predsodkov, pa se levičarji še vedno srečujejo z nekaterimi ovirami, na katere verjetno niste nikoli pomislili, če ste desničar/ka.

Poskusite na primer z levo roko prijeti škarje in izrezati lik iz papirja. Večina stvari in predmetov je namreč še vedno prilagojena desničarjem, med drugim tudi računalniška miška, nekatera športna oprema in celo glasbeni inštrumenti. Res pa je, da se na trgu pojavlja vedno več izdelkov, narejenih posebej za levičarje.

Če ste desničar/ka, vam pogled na pisavo verjetno ne predstavlja težav, medtem ko je za levičarje to lahko precejšnja ovira. Prav zato levičarji pogosto ukrivljajo zapestje v nekakšen kljukast položaj, da bi videli, kaj pišejo. Da bi to preprečili, obrnite otroku papir tako, da bo zapisano lahko videl sproti. Z nekaj vaje pa bo pisanje lažje steklo.

Težava se pojavi tudi, kadar za mizo sedita levičar in desničar, saj se lahko medsebojno ovirata z rokama. Zato je najbolje, da levičar sedi na levi, desničar pa na desni strani.

Pomaga zrcalno učenje

Dojenčki uporabljajo obe roki hkrati. Kasneje, nekje med šestimi in devetimi meseci, lahko pogosteje uporabljajo le eno roko, vendar to še ne pomeni, da so levičarji oziroma desničarji. To se namreč začne kazati šele pri dveh ali treh letih. Vmes se lahko zgodi tudi, da otrok enkrat uporablja desno, drugič pa levo roko. Katera roka bo dokončno prevladala, pa se izkaže šele med petim in šestim letom otrokove starosti.

Če bi radi ugotovili, ali je malček levičar ali desničar, mu ponudite zanimivo igračko in bodite pozorni na to, s katero roko bo segel po njej. Obstaja namreč velika verjetnost, da bo to njegova dominantna roka.

Če je vaš otrok levičar, ga nikar ne poskušajte preleviti v desničarja, saj mu s tem lahko povzročite več škode kot koristi. Takšno preusmerjanje je namreč za otroka stres, ki se lahko razvije tudi v motnjo, kot je jecljanje.
Če ste sami desničar, boste otroka morda težko naučili nekaterih veščin. Pri tem naj vam zato pomaga tako imenovano zrcalno učenje: ko boste otroku prikazovali gibe, ki jih mora usvojiti, sedite nasproti njega. Tako bo najlažje razumel in se giba naučil.

Ali ste vedeli?
¤ Na svetu je približno 10 do 12 odstotkov levičarjev.
¤ V zadnjih 100 letih je delež levičarjev narasel.
¤ Med levičarji je dvakrat več moških kot žensk.
¤ Levičarji so v večji meri sposobni uporabljati obe roki kot desničarji.
¤ Levičarji so boljši pri opravljanju več stvari hkrati kot desničarji.
¤ Levičarji imajo močnejšo in večjo levo roko in debelejše prste na levi roki, saj
redna uporaba levice v večji meri trenira mišice leve roke, desničarji pa ravno
obratno.
¤ Levičarji so pri izbiri bolj naklonjeni stvarem ali ljudem, postavljenim na
levo stran, desničarji pa tistim na desni strani.
¤ Svetovni dan levičarjev obeležujemo 13. avgusta - prvič smo ga praznovali že
leta 1976.

Znani levičarji so (bili) Wolfgang Amadeus Mozart, Leonardo da Vinci, Pablo Picasso, Napoleon Bonaparte, Albert Einstein, Jimi Hendrix, Ringo Starr, Babe Ruth, Kurt Cobain, Paul McCartney, Bill Gates, Nicole Kidman, Tom Cruise, Angelina Jolie, Julia Roberts, Sarah Jessica Parker, Keanu Reeves, Jerry Seinfeld, George Bush, Bill Clinton in Oprah Winfrey.

Preberite tudi: Naravno hujšanje z luno. Kliknite TUKAJ!