V Sloveniji imamo izredno srečo, da uspeva na naših tleh res ogromno zdravilnih in užitnih rastlin kar samoniklo v naravi. Še posebno spomladi imamo brez vrtnarjenja in vrta na voljo ogromno prave superhrane, od regrata, kopriv do divjih špargljev. Samo malce se moramo ozreti naokrog, na skoraj vsakem koraku imamo ogromno žive hrane, ki jo je treba le nabrati.
Nujno pa je seveda dobro poznavanje rastlin, njihovih učinkovin in načinov priprave. Iz glave mi kar ne gre žalostna smrt dveh nabiralcev čemaža. Pri nabiranju divjih špargljev nevarnosti za tako usodno zamenjavo ni. Morda bi kdo nabral zraven še kakšen mlad poganjek hmelja, a ker je tudi ta popolnoma nestrupen in enako koristen kot špargelj, ni nevarnosti. Kdor je v dvomih, pa naj si kupi že nabrane ali gojene šparglje – beluše, ki so skoraj enako zdravilni in okusni. Ali pa naj pride na Kras in se pusti razvajati v kakšni tukajšnji gostilni, kjer pripravljajo jedi iz divjih špargljev. Od 6. aprila do 6. maja poteka prireditev Divji okusi Krasa, v okviru katere ponujajo jedi, pripravljene tudi z divjimi šparglji (pokukajte na visitkras.info).
Zdravilo
Že v antiki so imeli radi šparglje, tako divje kot gojene. Veljali so za afrodiziak. Popolnoma upravičeno, saj vsebujejo mešanico hranil, ki povečajo energijo, očistijo urinarni trakt, nevtralizirajo presežek amonijaka v krvi, ki povzroča utrujenost in nezainteresiranost za seks. Šparglji so izredno bogati z minerali in mikroelementi, vsebujejo fosfor, žveplo, kalcij, magnezij, železo, baker, cink, mangan, fluor, jod. Od vitaminov pa imajo največ vitamina C, vitamine B-kompleksa in vitamin A.
Poleg številnih vitaminov in mineralov vsebujejo inulin, ki koristi sladkornim bolnikom. Vsebujejo tudi veliko vlaknin, ki prispevajo k boljši prebavi, preprečujejo zaprtje in napihnjenost.
Znano je, da so diuretik, čistijo ledvice, mehur, kri, črevesje in jetra. Nekateri viri navajajo, da raztapljajo ledvične kamne. Odlični so za spomladansko razstrupljanje telesa.
Šparglji imajo malo kalorij in maščob, zato so idealno živilo za tiste, ki želijo shujšati. Ker vsebujejo veliko vlaknin, ki se prebavljajo počasi, smo po njih dolgo siti.
Vsebujejo folate, kot rečeno, vitamine B-kompleksa, triptofan (aminokislino), torej snovi, ki izboljšajo razpoloženje. Šparglji so torej lahko v pomoč tudi pri depresiji in razdraženosti.
Vsebujejo še vitamin K, ki pomaga pri absorpciji kalcija, s čimer prispevajo tudi k trdnejšim in bolj zdravim kostem.
Šparglje lahko pripravimo na nešteto načinov. Divji so močnejšega in grenkejšega okusa kot gojeni, zato jih v receptih uporabimo manj ali pa jih prej poparimo z vodo in odcedimo. Vodo, ki je ostala, lahko razredčimo in popijemo ali si z njo umijemo obraz.
Z divjimi šparglji pripravljamo slane in celo sladke jedi. Odlična in hitro narejeni sta špargljeva juha in rižota. Odlični so v omaki za testenine, pitah. Lahko jih damo poleg drugih zelišč in divjih rastlin v frtaljo. Omejitev je le domišljija. Najboljši so v kombinaciji z jajci, siri, smetano, maslom. Dodamo jih v kruh, peciva, torte in celo v sladoled.
Tukaj je nekaj receptov za jedi z divjimi šparglji, ki jih sama pogosto pripravim, ko je sezona zanje. To so preproste, vsakdanje jedi, pripravljene na hitro. Bolj sofisticirane recepture pa najdete na internetu. Sezona nabiranja divjih špargljev traja od marca do konca maja. Letos, ko je vse bolj pozno, pa sem prve šparglje nabrala šele na velikonočni ponedeljek.
Še tole, v kulinariki uporabljamo le mlade špargljeve poganjke in vršičke in samo te nabiramo. Preostali del rastline je trd, zeleni deli pa so precej bodeči in neužitni.
Priprava: tole velja za vse recepte. Šparglje zlomite na manjše dele, približno 4 cm dolge. Operite jih. Nato jih prelijte z vrelo vodo. Počakajte minutko in odcedite, nato pa uporabite v opisanih receptih. Vode ne solimo, da jo lahko uporabimo za pitje ali v kozmetične namene.
Najpreprostejši so šparglji z jajcem.
Sestavine (za eno osebo):
- 5 –10 poganjkov divjih špargljev
- 1 jajce
- košček masla
- sol, poper
Priprava: V ponvici segrejte košček masla in malce prepražite odcejene šparglje. Nato ubijte zraven jajce, malce pomešajte ter začinite s soljo in poprom.
Juha z divjimi šparglji
Sestavine (za 4 osebe):
- šopek divjih špargljev
- 2 krompirja
- 1 dl sladke smetane
- ½ čebule
- sol, poper, muškatni orešek
- popečene kruhove kocke
- 1 žlica olivnega olja
- dober liter vode ali jušne osnove
Priprava: Čebulo sesekljamo in prepražimo na olju, dodamo na kocke narezan krompir in odcejene šparglje. Zalijemo z vodo ali juho, če jo imamo. Po okusu začinimo, damo tudi sladko smetano in kuhamo 20 minut, da se krompir zmehča. Zmeljemo s paličnim mešalnikom v kremno juho. Na vrh damo kruhove kockice in nekaj špargljevih vršičkov ter po želji še pol žličke kisle smetane.
Če nimamo dovolj špargljev, lahko damo v juho tudi druge samonikle zdravilne rastline: koprive, hmeljeve poganjke, čemaž, liste trpotca ...
Solata z divjimi šparglji
Božansko dobra, idealna za pomladno razstrupljanje telesa.
Sestavine (za 4):
- 2 šopka divjih špargljev
- 2–3 v trdo kuhana jajca
- limonin sok, olivno olje, sol
Priprava: Šparglje zrežemo in na hitro poparimo. Odcedimo in damo v skledo. V trdo kuhana jajca narežemo zraven. Začinimo s soljo, limoninim sokom in olivnim oljem.
Frtalja z divjimi šparglji
Sestavine (za 4):
- šopek špargljev
- 5 jajc
- 1 čebula
- 50 g naribanega sira
- nekaj rezin kraškega pršuta
Priprava: V ponvi na majhnem ognju najprej popečemo rezine pršuta. Vzamemo jih ven, nato prepražimo sesekljano čebulo, dodamo odcejene šparglje in ubijemo jajca. Pustimo, da jajca zakrknejo, premešamo. Na vrh položimo pršut in sir. Pokrijemo in počakamo nekaj minut, da se sir stopi. Postrežemo z zeleno solato.
KOZMETIKA
Divji šparglji čistijo kožo od znotraj. Spomladi, ko je koža utrujena, uvela od zime, pomanjkanja sonca in suhega zraka zaradi ogrevanja, ji bo koristila špargljeva kura. Naberimo in jejmo šparglje. Za kožo so najboljši kuhani v solati ali juhah. Lahko pa jih jemo tudi surove v smutijih. Koža se bo očistila in zasijala. Pijemo lahko tudi vodo, v kateri smo šparglje skuhali. Če se nam zdi pregrenka, pijemo razredčeno.
Bogati Rimljani so si pripravljali celo kopeli s šparglji. Vodo, v kateri smo kuhali šparglje, lahko uporabimo tudi kot tonik za osvežitev obraza. Zelo učinkoviti so obkladki s špargljevo vodo. Vodo, v kateri so se kuhali šparglji, ohladimo, vanjo namočimo čisto bombažno krpico, rahlo ožmemo in si jo položimo na obraz. Pustimo 15 minut, medtem počivamo ali poslušamo prijetno glasbo. Priporočam, da to naredite vsakič, ko pripravljate šparglje.
Raziskovalci so ugotovili, da šparglji vsebujejo antioksidant glutation, ki velja za zaviralca staranja. Ščiti kožo in preprečuje poškodbe kože zaradi onesnaženja ter sončenja.
Šparglje lahko gojimo tudi na vrtu. Potrebujejo nekoliko toplejše podnebje. Velja, da uspevajo povsod tam, kjer uspeva tudi vinska trta. Gojeni šparglji so prav tako zdravilni in koristni kot divji, le da so pri slednjih minerali, vitamini in druge snovi bolj koncentrirani ter v nekoliko večjih količinah kot v gojenih. Šparglje gojimo sami ali kupimo ekološko vzgojene. Konvencionalno pridelani, pripeljani čez vso Evropo in nato uskladiščeni ter čakajoči na policah, so skoraj brez vrednosti.
Šparglji ali beluši so trajnica. Ko jih posadimo, moramo biti potrpežljivi, saj morajo miniti vsaj tri leta, da jih lahko začnemo nabirati. Nato pa uspevajo vsaj od 10 do 15 let. Potrebujejo rahlo, zračno, peščeno zemljo in obilico hranil v obliki uležanega hlevskega gnoja. Poznamo bele šparglje, zaradi njih se uporablja izraz beluši. Te gojimo tako, da jih zagrnemo z zemljo in jih s posebnim nožem porežemo takoj, ko konica glavice pokuka iz zemlje. Gojimo jih lahko tudi brez zagrinjanja z zemljo in tako dobimo zelene šparglje. Poznamo pa še vijoličasto različico in druge.
ZANIMIVOSTI
Šparglje so začeli gojiti že pred 2500 leti v antični Grčiji. Zelo so jih cenili tudi Rimljani. Sedaj je največji proizvajalec belušev Kalifornija, v Evropi pa Nemčija in Francija.
OPOZORILO
Uživanje špargljev koristi vsem in jih vsem priporočajo. Še posebno so koristni za nosečnice, ker vsebujejo folno kislino. Če zaužijemo veliko špargljev, dobi urin neprijeten, čuden vonj. Ne ustrašite se, nič ni narobe in to ni škodljivo. Neprijeten vonj nastane s presnovo asparaginske kisline, ki je v špargljih in med presnovo razpade na spojine, ki dajo urinu neprijeten vonj.
ZELO POMEMBNO!
Če se odločite za nabiranje divjih špargljev, pazite na naravo. Ne naberite kar vsega po vrsti. Če ima ena rastlina več poganjkov, jih vsaj polovico pustite. Ne oberite vsega. Tudi s količino ne pretiravajte, že šopek zadostuje za en obrok za štiri jedce. Spoštujte naravo ter bodite hvaležni za vse njene darove in lepoto!
No, pa še to. Zadnjič me je zbodla reklama Istrskih gostiln, ki je vabila na specialitete z »istrskimi« šparglji. Izraz je seveda prirejen za promocijske potrebe. Istrski šparglji ne obstajajo, pravi izraz je divji šparglji in gre za isto rastlino, o kateri prišem v tem prispevku. Samo toliko, da se ne bi zgodba končala tako kot tista s teranom.
