Vsak od nas gre v življenju po svoji poti. Ta pot mora za notranje izpopolnjenje in zadovoljstvo, ki ju generalno poimenujemo kar sreča, potekati po našem urniku in načrtu. Da srečo zares dosežemo, nam poti ne smejo narekovati zunanja merila, kot so družinski člani, vrstniki, potrošniška kultura ali družbene norme. A vendarle vemo, da je življenje veliko lažje, če se ravnamo po njih. Pokojni igralec Heath Ledger je svoj čas izpostavil zanimivo spoznanje: »Vsak, ki ga srečaš, te vedno vpraša, kako ti gre v življenju – imaš kariero, si poročen, imaš hišo … Kot da je življenje neke vrste nakupovalni seznam. Nihče pa te ne vpraša, ali si srečen.«
In res pogosto svoja življenja živimo tako – po seznamu dosežkov. Tako jih tudi vrednotimo in opredeljujemo srečo. Na takšni poti se čutimo varne in nam je udobno, čeprav v resnici nismo srečni. Naši podzavesti žal – ali hvala bogu – o tem ne moremo lagati. Naša podzavest dobro ve, kdaj pot, po kateri gremo, ni naša. Ni prava. Življenje – ali podzavest – nam zna zelo jasno pokazati, kdaj nismo na pravi poti, samo prisluhniti mu moramo znati.
Občutek nelagodja
Občutek nelagodja, ki ga sproži naša intuicija, je dober znak, da smo v življenju zašli v slepo ulico, zlasti če nam na videz vse teče kot po maslu. Če se nam v življenju dogajajo stvari, ki na papirju veljajo za uspešne in zadovoljive, mi pa se pri tem ne počutimo izpopolnjene, temveč občutimo nelagodje, je to jasen znak, da pot, po kateri smo namenjeni, ni všeč naši podzavesti. Veliki uspehi niso vedno povod za srečo in to, kar splošno velja za uspeh, še ni nujno uspeh v vašem slovarju. Kadar vam intuicija sporoča, da nekaj ni prav, ji prisluhnite, četudi vsa racionalna dejstva govorijo proti njej.
Nepričakovane izgube
Vse vam gre kot po maslu, stvari potekajo po začrtanem načrtu, nato pa se tik pred koncem pojavijo zapleti, ki vas veliko stanejo (dejansko ali figurativno). Morda se niti ne zgodi nič tako zelo drastičnega, a vi boste manjšo oviro na poti lahko občutili kot razpotje. Ko občutimo, da je nekaj šlo hudo narobe, četudi se bo zunanjemu opazovalcu ovira zdela nepomembna, je dobro, da stopimo korak nazaj in si nastavimo ogledalo – kaj je tisto, kar nas je privedlo do tega razpotja, in zakaj.
Porušeno ravnovesje
Kadar ste prepričani, da v življenju rastete in nabirate dragocene izkušnje, pa morate kar naenkrat te izkušnje začeti drago plačevati, je to po vsej verjetnosti znak, da rastete v napačno smer. Na pravi poti smo, kadar je naše življenje v ravnovesju. Ko se to ravnovesje poruši, se moramo vprašati, zakaj. Morda smo popolnoma na napačni poti, lahko smo skrenili zgolj za korak, a naša podzavest nam vedno zna pokazati, kdaj vse poteka v skladu z našimi iskrenimi načrti in kdaj so naši načrti postali suženj zunanjih pričakovanj.
Prepiri z bližnjimi
Ljudje, ki jih imamo radi in oni nas, navadno veljajo za naše pravo ogledalo. Ker nas dobro poznajo, vedo, kdaj smo v življenju iskreni do sebe in kdaj se podrejamo kompromisom. To nam po navadi znajo tudi povedati. Kadar opazite, da se z ljudmi, s katerimi se navadno dobro razumete, začnete redno prepirati, je to znak, da ste se spremenili in niste več zvesti sami sebi. Ljudje, ki nas imajo radi, prav tako intuitivno vedo, kdaj smo na pravi poti. Če jih naše odločitve motijo iz sebičnih razlogov, o tem navadno molčijo, kadar pa jim intuicija narekuje, da morajo proti njim spregovoriti, je to verjetno zato, ker čutijo, da ste skrenili. Vi tega seveda ne vidite tako, zato nastanejo prepiri, ki pa so jasen znak, da morate ponovno iskreno oceniti svojo pot.
Nepričakovane bolezni
Nekatere bolezni pričakujemo in predhodno zaznamo. So pa tudi bolezni in poškodbe, ki nas udarijo kot strela z jasnega, trajajo kar nekaj časa, potem pa znova povsem nepričakovano izzvenijo. Kot denimo hud prehlad sredi poletja ali nenadno porušeno črevesno ravnovesje. Tudi prek telesa nam podzavest sporoča, da se moramo na določeni poti ustaviti in ponovno razmisliti, v katero smer gremo. Samo pomislite, kolikokrat ste v življenju nenadoma zboleli in si bili prisiljeni vzeti čas zase, medtem pretehtali celotno situacijo in spoznali, da vašega zdravja in življenja za neko stvar ni vredno žrtvovati, ter ste brez težav in slabe vesti opustili tisto, kar vas je pahnilo v določeno zdravstveno stanje.
Potreba po spremembi
Ljudje se sprememb navadno bojimo. Če se le da, želimo živeti umirjeno življenje, brez nenadnih pretresov in sprememb smeri. Če pa se zgodi, da začutimo potrebo po neki spremembi, čeprav ne vemo točno, kaj želimo spremeniti, je to zato, ker globoko v sebi vemo, da moramo spremeniti svojo življenjsko smer.
Premalo prijateljev
Smer, v katero ste namenjeni, bo do vas prijazna, če je prava. Kadar pa greste v napačno smer, bo ta navadno do vas sovražna. Na poti vas bo spremljalo več sovražnih kot prijateljskih obrazov, začenjali pa boste izgubljati stik s pravimi prijatelji. Kot že rečeno, so naši bližnji naše ogledalo, in če pogledate ljudi okrog sebe in z njimi niste zadovoljni, je čas, da se obrnete v drugo smer.
Občutek osamljenosti
Kadar se počutite osamljene tudi, kadar so okrog vas vaši bližnji, ali pa čutite veliko potrebo po samoti, je to lahko zato, ker čutite, da je vaša energija drugačna od energije, ki jo navadno oddajajo vaše življenje in ljudje v njem. Ne bi se smeli čutiti izločene in odstranjene iz svojega življenja, vsaj ne, če bi bili na pravi poti.
Depresija
Depresija je resno zdravstveno stanje, ki pa je navadno posledica nezadovoljstva s svojim življenjem, čeprav je na papirju vse videti super. Depresija je skrajni način, kako nam življenje pokaže, da kljub drugačnemu zunanjemu videzu v resnici nismo srečni, in nas prisili, da pod vprašaj postavimo svoje celotno bistvo.
