Premierno ga bodo danes ob 20. uri predstavili na promocijskem koncertu v Kinu Šiška. O albumu smo se pogovarjali s članom skupine, Boštjanom Naratom.
Plošča Človek ni zver se napaja v dediščini slovenskih ljudskih pesmi z vojaško tematiko. Zakaj ste se odločili ravno za to tematiko albuma in zakaj ravno zdaj?
Na neki način je vsak trenutek primeren za premislek o stvareh, s katerimi smo se spoprijeli na tej plošči. Morda se sliši grozno, a vojna je večna in nikoli do konca domišljena tema. Pri nas konkretno pa je ideja zorela kar lep čas. In zakaj ravno zdaj? Kot je že dejal naš basist Tibor Mihelič Syed: »Zdelo se je kot dobra ideja za te slabe čase.«
Kako bi album opisali?
Težko je opisovati svoje delo, ker do njega pač nimaš potrebne distance. Na prvi posluh je album gotovo temačnejši in zahtevnejši, kot je bil prejšnji, Enci benci Katalenci. Toda ta je bil v osnovi namenjen otrokom, tako da je razlika med njima pričakovana in logična. Po drugi strani tudi nov album – tako kot vsi prejšnji, vključno z Enci benci – prinaša različna razpoloženja in čustvene nianse. Življenje je namreč v vseh svojih izvedbah mnogoplastno in takšna mora biti tudi glasba, če ga hoče vsaj približno opisati.
Koliko časa je nastajal album?
Precej, od rojstva ideje do izdaje leto in pol, snemanje pa ni trajalo dolgo, pet dni. Tako smo pač vajeni snemati, napol v živo. Je pa treba na tem mestu izpostaviti vlogo producenta Chrisa Eckmana, ki je albumu tako zvočno kot idejno dodal marsikaj.
Je človek po vašem mnenju zver ali ne?
Verz Iva Brnčića, ki je dal naslov našemu albumu, ima svoje nadaljevanje: »... ki mori na skrivaj«. Po Brnčićevem mnenju torej človek ni zver, ker je od zveri hujši. Kaj mislimo mi? Razum je eno bistvenih orodij, ki človeka dela za človeka, hkrati pa je lahko smrtonosno orožje.
Je po vašem mnenju sploh mogoče narediti konec vojnam?
Ne. Naš album se ne gre poceni pacifizma. Hočemo razumeti oziroma se razumevanju vsaj približati. To je vse, kar lahko storimo.
Se vam je med snemanjem pripetila kakšna zanimiva anekdota?
Snemali smo v studiu Jork v Dekanih, torej na Primorskem. In ne boste verjeli: povsem nehote smo odkrili najslabšo picerijo ne samo na Primorskem, ampak verjetno v tem delu Evrope. Pa naj njeno ime ostane skrivnost.
Album boste danes predstavili v Kinu Šiška. Pripravljate kaj posebnega?
Pravzaprav ne, nimamo gostov, projekcij, skritih presenečenj ... Nekako verjamemo, da je glasba dovolj močna. Predvsem pa gre za glasbo, ki je občinstvo še ni slišalo, tudi tisto, ki nas redno spremlja. Seveda upamo, da bodo na koncert prišli tudi ljudje, ki nas še niso slišali v živo. Baje se izplača, čeprav sam tega ne vem. Še nikoli nisem bil na koncertu Katalene.
