Društvo za zaščito živali Ljubljana in zavod Danes je nov dan sta pod peticijo za odpravo jajc baterijske reje doslej zbrala več kot 6800 podpisov. S peticijo želita spodbuditi trgovce v Sloveniji, da umaknejo tovrstna jajca s svojih polic.
Medtem v Jati Emona, največjem slovenskem proizvajalcu jedilnih jajc, poudarjajo, da tip reje kokoši v ničemer ne vpliva na hranilno vrednost jajc. »Na to vplivata le zdravje in prehrana živali, vpliva pa tip reje na smrtnost kokoši med nesnostjo, porabo krme po jajcu, higieno jajc in emisije prahu, smradu in CO2 v okolje,« je pojasnil direktor Jate Emona Stojan Hergouth. »Bistvo razlik med različnimi tipi rej je prostor, ki ga imajo kokoši na voljo, in percepcija ljudi glede njihove sreče oziroma nesreče,« je povedal in pojasnil, da so z vidika stroke pomembni kazalci sreče proizvodnih živali smrtnost, obolevnost, število poškodb in število znesenih jajc. Jata Emona po pojasnilih direktorja Hergoutha spoštuje različne poglede potrošnikov in trgovcev na različne tipe rej. Proizvajajo namreč tako jajca iz baterijske (50 odstotkov), talne (45 odstotkov) in proste reje (pet odstotkov).
