Če pomislimo na bolezen, se v nas kaj hitro lahko sprožijo neprijetni občutki. Vemo, da se bolni še nikoli nismo počutili dobro, ob zelo resnih boleznih pa nas sploh spreleti srh, saj se zavedamo, da jim lahko sledi smrt. Zato boste v tem trenutku najverjetneje zelo presenečeni. Predstaviti vam namreč želimo strokovnjaka, zdravnika dr. Ryka Geerda Hamerja, ki trdi, da je bolezen čisto nekaj drugega in da je bolezen v resnici zgolj opozorilo narave in odziv našega telesa na neki življenjski dogodek.
Dr. Ryke Geerd Hamer je odkril pet bioloških zakonov in jih poimenoval nova germanska medicina. Prek njih razkriva, zakaj človek zboli, kaj v resnici sploh je bolezen, in celo odgovarja na vprašanje, zakaj je neka bolezen doletela ravno določenega človeka. O njegovih spoznanjih, ki jih nekateri označujejo za revolucionarna, drugi pa za malo nora, sta kratek priročnik Bolezen je nekaj drugega napisala Mark Pfister in Simona Cella. Ta je pri založbi Sanje izšel tudi v slovenščini, in čeprav je za običajnega bralca to lahko kar zahtevno branje, se da iz njega izluščiti marsikatero zanimivo predpostavko. V priročniku je tako denimo zapisano, da se bolezen v človeku pojavi zaradi tako imenovanega biološkega konflikta. »Ne gre za nikakršen zunanji dejavnik, za nikakršen šibek imunski sistem, za nikakršno gensko 'smolo' oziroma naključje, temveč za nekaj, kar se zgodi v točno določeni obliki. 'Bolezen' tudi ni posledica stresa ali neke splošne 'travme', pač pa akutnega, nepričakovanega, dramatičnega šoka DHS, ki ga človek doživlja tako, da ima občutek izoliranosti. Drugače povedano: zgodi se nekaj, kar v našem sistemu sproži samodejen odziv, pri čemer ni časa, da bi ga ocenil, posredoval um.« Različni šoki v telesu sprožijo različne odzive in posledično različne težave.
Zakaj imate težave s sečili?
V omenjenem priročniku je veliko praktičnih primerov, ki nam pomagajo dojeti težko dojemljivo. Med njimi najdemo razlago, v katerem konkretnem primeru se pri človeku pojavijo težave s sečili. »Sečila imajo nalogo nabirati in izločati urin; z biološkega vidika je njihova naloga tudi označevanje lastnega ozemlja. Če je v biološkem šoku vsebina ta, da človek ne more označiti lastnega ozemlja (nadrejeni vam na primer ukaže, da morate odstraniti slike, ki ste jih obesili na stene svoje pisarne, da bi jo malo polepšali), se bo aktiviral posebni program, ki bo k delovanju spodbudil ploščati epitelij sečnega mehurja, in če bo konflikt dovolj intenziven ter bo dovolj dolgo trajal, boste takrat, ko boste razrešili situacijo, dobili cistitis (vnetje sečnega mehurja) ali uretritis (vnetje sečnice).« Vendar pozor: ali se bo neka zdravstvena situacija pri vas dejansko razvila, je po mnenju dr. Hamerja odvisno od vaše enkratnosti in dojemanja takšne situacije. »Resda lahko ugotovimo, da sta v stotih odstotkih tumorja na modih in jajčniku posameznik ali posameznica doživela šok, namreč izgubo ljubljene osebe, in ugotovimo tudi, da je v stotih odstotkih cistitisa posameznik rešil biološki konflikt, ko ni mogel označiti svojega ozemlja, toda tisto, kar bo določalo odziv organa, ne bo dogodek, temveč vsebina konflikta, ki jo je doživela oseba. Zato ni nujno, da bo kakšen vsiljiv sodelavec povzročil težavo na sečilih. Odvisno je samo od tega, kako enkratna oseba zazna ta dogodek.«
Če človek neki konflikt reši zelo hitro, se simptomi sploh ne bodo izrazili v obliki bolezni ali pa bodo blagi in bodo zelo hitro izginili. Če pa človek nekega simptoma dolgo ne bo rešil, bo bolezen toliko bolj udarna.
Bolezen je opozorilo narave
Bolezen, kot pravi zdravnik, ni slaba, kot jo ljudje dojemamo. Zato je zelo pomembno, da človek v času bolezni ponovno najde svoj mir. »Na primer to, da vem, da zaradi boleče rame ne boleham za revmatoidnim poliartritisom, ampak me rama boli preprosto zato, ker sem po nekem obdobju kreganja lahko končno ponovno objel svojega partnerja ali partnerico, mi omogoča razmeroma mirno čakanje vrnitve v normalno stanje in predvsem, glede na to, da se je vame naselil mir, obilno uriniranje in torej drastično zmanjšanje bolečine v tej fazi,« navede še en primer. Če se zmoremo izogniti povrnitvi konfliktov, se bomo izognili tudi ponovni bolezni. »Poznavanje čustvenega izvora naših motenj nam omogoča 'biološki' dialog z nami samimi: ne moremo si več lagati! To poznavanje nas torej pripelje do tega, da se bolje spoznamo in uresničimo življenjske izbire, v harmoniji s svojo globoko naravo in s spoštovanjem te, s čimer se izognemo povrnitvi konfliktov, in sicer tako, da spremenimo nekatere svoje navade, ki so nas silile k nenehnemu udarjanju z glavo v podboj, namesto da bi šli skozi vrata. Ta spoznanja nas osvobajajo,« je ne samo v svojih zapisih, ampak tudi sicer vedno poudarjal dr. Hamer.
Bolezen je zdravilo
Dr. Hamer ni osamljen pri svojem dojemanju bolezni. Takšnih, ki so prepričani, da je bolezen pravzaprav zdravilo, je veliko in med njimi je tudi filozof in terapevt Peter Wilberg. Bolezen je zdravilo je naslov njegove knjige, v kateri se sprašuje, ali ni nemara bolezen zdravilo, ki ponuja pacientom priložnost, da dobijo pomemben vpogled vase, da bi s tem povzročili zdravilne spremembe v svojem življenju in ne le v svojem telesu. Paciente zato spodbuja, da se poglobijo v sam pomen svoje bolezni, saj je prepričan, da ta obstaja in da je celo ključen za popolno ozdravitev. »Bolezni ne 'izberemo' zavestno, ampak podzavestno 'privolimo' v to, da zbolimo, četudi v določenem življenjskem kontekstu in iz določenih življenjskih razlogov, ki se jih zelo dobro zavedamo: na primer, ko čutimo veliko in neodložljivo potrebo po tem, da bi dobili službo, ali pa je v nas prisotna celo podzavestna želja, da bi izkoristili bolezen za to, da bi si vzeli 'odmor', s katerim bi želeli na kratko zbežati pred življenjskimi bremeni in pritiski in/ali biti deležni skrbi in pozornosti drugih. Ne glede na to, kakšen bi utegnil biti pomen bolezni za določenega posameznika, smo lahko vendarle prepričani, da ta pomen obstaja in da zgolj iskanje - najsi bo to še tako temeljito - mehanične hibe v posameznikovem telesnem 'vozilu' te ne bo nikoli odkrilo,« je prepričan. Če človek torej ob nastopu bolezni stori še kaj več, kot da se samo preda v roke zdravnikom in čaka na ozdravitev, je to lahko zanj zelo koristno.
Vedno se je treba vprašati, kakšen pomen se skriva za boleznijo. Na to pa si lahko nemalokrat odgovori le človek sam. Ali pa mu do tega spoznanja pomaga priti strokovnjak, ki se zaveda, kaj se lahko skriva v ozadju bolezni. Pomaga lahko torej nekdo, ki ve, da imajo, denimo, številni ljudje s srčnimi težavami občutek, »da so dobesedno 'izgubili' srce, torej, da so izgubili srčnost, pogum za življenje. Lahko čutijo, da imajo neutešeno srce zaradi različnih razlogov. Lahko se počutijo brezsrčne ali si predstavljajo, da so trdosrčni, in se kaznujejo tako, da skušajo dobesedno 'izgubiti svoje srce'.«
Nekatere uveljavljene avtoritete v svetu duhovnosti, kot je denimo Jane Roberts, avtorica knjige The Way Toward Health, trdijo, da lahko dodatek v obliki ljubezni pri ljudeh s srčnimi težavami učinkuje celo bolje kot kakršnakoli srčna operacija. »Novi hišni ljubljenčki, ki so jih moški ali ženske podarili svojim ljubljenim osebam, so rešili več ljudi kot sami zdravniki, in sicer tako, da jim ni bilo treba iti na srčno operacijo.«
Metoda, ki vam morda lahko pomaga na poti do zdravja, je torej, vsaj v teoriji, zelo enostavna in povsem brezplačna. Poglobite se vase, ugotovite, kaj je razlog za vašo bolezen, in spremenite tisto, kar vas ubija. Bolezen bo po mnenju pripadnikov nove humanistične medicine nato izginila, vi pa boste zaživeli bolj polno in srečno življenje. S tega vidika je bolezen priložnost, da zaživite drugače, tako kot si v svoji biti dejansko želite.
