Radioaktivno sevanje je nedvomno eno najbolj nevarnih za naše zdravje. Sevanje pa ne nastane samo pri jedrski eksploziji ali katastrofi, temveč smo mu ljudje izpostavljeni še na mnoge druge načine. Večina hiš je zgrajena iz materialov, ki bolj ali manj radioaktivno sevajo, poleg tega pa danes z namenom »dezinfekcije« radioaktivno obsevajo tudi hrano. Sevanju smo izpostavljeni v zdravstvu ob rentgenskem slikanju in nekaterih drugih pregledih ter postopkih. Se lahko pred njim vsaj delno zaščitimo?
Ko je govor o radioaktivnem sevanju, mnogi najprej pomislijo na aktualno dogajanje med Severno Korejo in ZDA. Vendar pa do sevanja ne bi prišlo samo v primeru jedrske eksplozije. Sevanju smo (sicer v bistveno manjših količinah, kajpak!) izpostavljeni v vsakdanjem življenju, pa če se tega zavedamo ali ne. Spomnimo se samo katastrofe treh jedrskih reaktorjev v Fukušimi, na katero smo že kar malo pozabili, čeprav so posledice še vedno prisotne. Pred kakima dvema letoma je japonska vlada izjavila, da je kontaminacija na kraju jedrske nesreče tako visoka, da nimajo druge možnosti, kot da zajeto radioaktivno vodo, ki so jo hranili v rezervoarjih, spustijo v morje. Koliko je to vplivalo na nas, je vprašanje, okrog katerega se močno krešejo mnenja. Razni strokovnjaki opozarjajo, da ne vemo, kje vse so plavale ribe, ki jih ribiči ujamejo v Atlantiku. Za to, da potujejo tudi mimo Japonske, namreč ne potrebujejo potnega lista. Vemo pa, da lahko pridejo od tam močno kontaminirane.
Seveda se radioaktivnemu sevanju v nobenem primeru ne moremo popolnoma izogniti, saj je prisotno tudi v sami naravi, lahko pa se pred njim ustrezno zaščitimo.
Preden se odpravite na rentgen
Sanja Lončar s soavtorji v knjigi Naravne rešitve za radiacijo opozarja, da smo največjega vira sevanja (poleg tistega, ki je že prisotno v naravi) deležni ob različnih diagnostičnih in terapevtskih metodah v medicini. Vendar pa lahko dobro obveščen pacient bistveno zmanjša tveganje zaradi izpostavljenosti, dodaja. Največ sevanja so deležni pacienti, ki imajo preiskavo z računalniško tomografijo (CT), sledi rentgenska diagnostika ter intervencijski posegi in preiskave v nuklearni medicini. Na takšne posege se je zato priporočljivo dobro pripraviti, da ima prejeto sevanje kasneje na nas čim manjši škodljivi vpliv. Pripravimo se povsem enostavno, in sicer tako, da pred pregledom in po njem uživamo začimbe. »Mogoče se to sliši kot 'z rožicami nad tanke', a le, če ne poznate moči, ki se skriva v teh rastlinah. Radioaktivno sevanje v telesu ustvarja veliko prostih radikalov, ti pa poškodujejo celico in njen genetski material.« Ker antioksidanti nase vežejo proste radikale in na ta način preprečijo, da bi v telesu povzročili škodo, so nam lahko v veliko pomoč. V knjigi Lončarjeva tako med drugim priporoča uživanje bazilike, črne kumine in drobnjaka. »Primerjalna študija indijskih znanstvenikov iz bolnišnice in raziskovalnega centra za rakava obolenja poroča, da ima bazilika (sveta, sladka, afriška, kafrna) radioprotektivno delovanje.« Študije pa so izredno naklonjene tudi črni kumini in drobnjaku. »Za protitumorni učinek naj bi delovale že majhne količine drobnjaka, zato poskrbite, da ga imate vedno pri roki,« svetuje avtorica knjige.
Koliko radioaktivnih živil zaužijemo?
Pred radioaktivnostjo nismo varni niti ob uživanju hrane. »Nekatera živila preprosto niso namenjena za dolge transporte. Kozice, žabji kraki, gobe komaj prestanejo čas od nabiranja do tržnice. Če pa jih želimo izvažati na drugi del planeta, to ne bo mogoče brez zapletov.« Tem zapletom se želijo proizvajalci izogniti tako, da živila obsevajo in s tem preprečijo okužbo svojih izdelkov s plesnimi, bakterijami ali virusi. Žal v takšnih živilih tudi dobrega ne ostane kaj prida veliko. Za obsevanje se uporabljajo trije tipi obsevalnikov, verjetno najbolj sporna med njimi pa je tehnologija z žarki gama, pri kateri se za obsevanje uporabljata radioaktivni kobalt in cezij. »Njuno razdiralno delovanje seže tudi meter globoko, zato sta učinkovita pri hitri obdelavi velikih količin živil. Kljub temu da to ni nikjer zapisano, obsevanje z radioaktivnimi snovmi ustvarja tudi radioaktivno živilo.«
Še en razlog več torej, da kupujemo lokalno in čim več pridelamo sami. Če bomo perutnino kupovali od bližnjega kmeta, bomo vsaj zagotovo vedeli, da ni bila obsevana. »Da bi uničili salmonelo v sveži perutnini, morajo piščančje meso obsevati z dozo 4,5 kGy, kar je 7-milijonkrat več, kot je potrebno za enkratno rentgensko snemanje prsnega koša. V ZDA piščance v ta namen obsevajo še vsaj dvakrat močneje,« izvemo v knjigi. Tega sicer ne počnejo kar vsi po vrsti, je pa dobro vedeti, kaj se lahko dogaja s kupljeno perutnino, preden pride na naš krožnik.
Poročilo Evropske komisije medtem razkriva, da največje doze obsevanja v večini držav prejmejo zelišča in začimbe. Seveda je jasno, da se od takšnih začimb ne moremo nadejati kakšnih koristi. Je pa še toliko bolj privlačna ideja, da začimbe in zelišča vzgajamo sami v lončkih na okenski polici, na balkonu ali v gredi, če jo imamo.
Nam lažejo?
Čeprav uradno velja, da obsevana hrana ne škodi zdravju ljudi, ki takšno hrano uživajo, je vedno več strokovnjakov, ki menijo drugače. Med njimi tudi dr. John W. Gofman, zdravnik splošne medicine na kalifornijski univerzi v Berkleyju, ki pravi: »Z gotovostjo vemo, da obsevanje v živilih povzroča nastanek številnih nenaravnih in včasih nedoločljivih kemikalij. Količina, vrsta in trajnost teh tujih kemičnih spojin so odvisne od samega živila in doze sevanja. Zaradi nepoznavanja teh kemikalij je zagotavljanje, da je obsevana hrana varna za uživanje, preprosto laž; in s tem, ko zavajamo ljudi, da kupujejo obsevana živila, kršimo osnovne človekove pravice.« Žal obsevanje živil ni nekaj, kar bi se dogajalo samo v Ameriki. »V Evropi je bilo v letu 2014 vsega skupaj obsevanih 5.500.000 kilogramov živil, ta številka pa ne zajema živil, ki so obsevana zunaj EU.« Takšna količina sicer še ni toliko zaskrbljujoča, nihče pa si ne želi, da bi v naslednjih letih poskočila. Zato nas preseneča, da se oznaki kot je »brez GSO« še ni pridružila kakšna, ki bi označevala, da živilo ni bilo obsevano. Tistim proizvajalcem, ki svojih živil ne obsevajo, bi se prav gotovo izplačala.
Drugi viri sevanja
Radioaktivnemu sevanju se je nemogoče popolnoma izogniti. Deležni smo ga v svojih hišah, saj večina gradbenih materialov že v osnovi vsebuje delež radioaktivnih snovi, izpostavljeni smo mu ob vožnji z letalom (višje ko letimo, več takšnega sevanja prejmemo, in dlje ko letimo, večja je akumulacija) ter ob skeniranju telesa, preden se vkrcamo na letalo. Marsikdo ne ve, da tudi kadilci s kajenjem radioaktivno obsevajo svoja pljuča in da sevajo celo umetna gnojila. Kaj to pomeni za naše zdravje? »Radiacija škoduje telesu, vendar večina ljudi tega vpliva ne prepozna. Če smo občasno izpostavljeni manjšim odmerkom in če je telo v dobri kondiciji, bo hitro saniralo poškodbe, ki jih radioaktivni žarki pustijo za seboj.« Za nas je pomembno, da se sevanju izognemo tam, kjer se mu lahko. Kadar se mu ne moremo, pa poskušamo njegov vpliv na naše zdravje čim bolj omiliti. Pri tem nam lahko med drugim pomaga zeolit, ki telo očisti škodljivih snovi. Pa tudi kalcij in magnezij sta zelo koristna
Slava kalciju in magneziju
»Chris Busby, britanski znanstvenik in direktor okoljske svetovalne agencije Green Audit, uvršča kalcij in magnezij v sam vrh pomembnih elementov, s katerimi obvarujemo telo pred škodljivimi vplivi radiacije.« Tudi Alfred Vogel je že pred več kot 50 leti pisal o tem, da so celice, ki so dobro založene z organskim kalcijem, manj dovzetne za škodljiva sevanja. Dr. Paul Ellis pa opozarja, da »igrajo ioni magnezija zelo pomembno vlogo pri pravilnem delovanju proteinov, ki so zadolženi za sprotna popravila in vzdrževanje DNK.« Kalcij in magnezij morata vedno delovati v paru, njuno razmerje v prehrani bi moralo biti 2 : 1 v korist kalcija. »Ravno zato je dobro dati prednost rastlinskim oblikam kalcija in uživati čim več zelenjave, ki je hkrati bogata z obema elementoma. Najbolj zdravi viri kalcija in magnezija so zelenolistna zelenjava, semena in stročnice. Pri tem ne smete pozabiti na začimbe, kot so origano, majaron, bazilika, kreša, peteršilj idr., ki so zelo bogato založene s kalcijem in drugimi dragocenimi vitamini in rudninami. Na vrhu seznama pa deluje kopriva, ki vsebuje kalcij in magnezij v kombinaciji z vsemi vitamini in rudninami, potrebnimi za širok spekter njunega delovanja,« našteva Sanja Lončar. Sezona mladih kopriv je tik pred vrati, zato si jih ne pozabite nabrati in izkoristiti njihove moči.
