Morda je slišati malenkostno, vendar je zobna ščetka eden najpomembnejših izumov človeštva. Za ustno higieno so ljudje na precej iznajdljive načine skrbeli že od prazgodovine. Sodobna zobna ščetka s plastičnim ročajem in ščetinami iz najlona, kot jo poznamo danes, pa letos praznuje 80 let.
Zobna ščetka skozi čas
Drevesne vejice
Zobe so si čistili že stari Egipčani. Arheologi so namreč v grobnicah izpred 3000 let pred našim štetjem našli drevesne vejice, ki so bile na enem koncu razcefrane v mehka vlakna, na drugem pa koničaste kot današnji zobotrebci. Prvo stran so uporabljali za čiščenje zobnih površin, drugo pa za čiščenje medzobnih prostorov.
Žvečilne paličice
Približno leta 1600 pred našim štetjem so Kitajci razvili tako imenovane žvečilne paličice, ki so jih izdelali iz vejic aromatičnih dreves ter jih uporabljali za osvežitev daha.
Živalska peresa in bodice
Stari Rimljani so si zobe čistili z živalskimi peresi in bodicami, ki so po svojem namenu še najbolj spominjali na današnje zobotrebce.
Brisačka za čiščenje zob
Starogrški filozof Aristotel je v 3. stoletju pred našim štetjem menda svetoval slavnemu makedonskemu kralju in vojskovodji Aleksandru Velikemu, naj si zobe vsako jutro zdrgne z laneno brisačko.
Prsti in nož
V 15. stoletju so si Evropejci zobe čistili kar s prsti in konico noža. Ta praksa je bila splošno sprejeta med ljudmi, vse dokler niso filozofi začeli razglabljati o lepem vedenju v družbi.
Zobne ščetke iz naravnih ščetin
Te so v 15. stoletju izumili Kitajci, natančneje neki kitajski cesar, ki je ukazal, naj mu v ročaj iz bambusa pritrdijo ščetine divjega prašiča. Te so bile nekoliko trše, saj so bile izdelane iz ščetin prašičev, ki so živeli v Sibiriji ali na severu Kitajske, njihova dlaka pa je bila zaradi mraza močnejša in trša.
Mehkejše naravne ščetine
Zobne ščetke iz naravnih, a trdih ščetin so se v 17. stoletju iz Kitajske razširile tudi po Evropi, vendar z nekaj izboljšavami. Ročaj teh zobnih ščetk je bil namreč izdelan iz kosti in je bil zato trpežnejši, ščetine pa so bile svinjske ali pa izdelane iz konjskega repa, zaradi česar so bile tudi mehkejše.
Začetek serijske izdelave zobnih ščetk
Zobno ščetko z držalom iz živalske kosti ter s prašičjimi ščetinami je okoli leta 1780 izdelal William Addis iz Anglije, idejo zanjo pa je dobil že deset let pred tem, med prestajanjem kazni v zaporu. Zobne ščetke namreč v zaporu ni imel, zaporniki pa so si zobe čistili kar s cunjami in z ogljem. Ko je bil izpuščen iz zapora, je Addis začel serijsko izdelovati zobne ščetke in z njimi kmalu obogatel. Zanimivo je, da podjetje pod njegovim imenom Wisdom Toothbrushes še vedno obstaja in letno proizvede kar 70 milijonov zobnih ščetk.
Plastična zobna ščetka s sintetičnimi ščetinami
Naravne ščetine so bile edini vir ščetin, vendar so imele to slabost, da so pogosto izpadle iz ročaja, poleg tega so se slabo sušile, zato je na njih mrgolelo bakterij.
Leta 1935 pa so strokovnjaki v ameriškem podjetju DuPont izumili najlon in iz njega so tri leta kasneje, natančneje 24. februarja 1938, izdelali prvo zobno ščetko z najlonskimi ščetinami in plastičnim ročajem. Ta je postala prvi množični tržni izdelek iz tega materiala in je sprožila pravo revolucijo na področju ustne higiene.
Do leta 1950 so najlonske ščetine postale veliko mehkejše in s tem veliko prijetnejše za uporabnike oziroma njihove dlesni.
Prva električna zobna ščetka
Že leta 1939 se je na švicarskem trgu pojavila električna zobna ščetka, v ZDA pa je prišla šele leta 1960 - imenovala se je Broxodent.
Zobno pasto so uporabljali že stari Egipčani
Zobna pasta ni izum moderne dobe, kot bi si morda mislili, temveč so jo, prav tako kot zobno ščetko, uporabljali že stari Egipčani. Pripravili so jo iz mešanice soli, popra, mentolovih listov in perunike.
Že 500 let pred našim štetjem so zobno pasto uporabljali tudi na Kitajskem in v Indiji.
V začetku 19. stoletja so si zobe umivali z zobno ščetko in vodo, kasneje pa so začeli uporabljati takrat priljubljene zobne praške. Te so izdelovali sami, in sicer iz krede, zdrobljene gline in soli. Domači zobni praški so bili veliko bolj priljubljeni kot industrijsko pripravljene zobne kreme, v katerih je bila mešanica mila, krede, sodavice in hidrogen peroksida. Sprva so jih prodajali v kozarcih, kasneje pa v tubah.
Prve zobne paste, podobne današnjim, je izumil Kurd Zirjab. Izdelovati so jih začeli konec 19. stoletja, fluor pa so jim pričeli dodajati šele v 50. letih 20. stoletja.
Zobe so si nitkali že v pradavnini
Tudi zobna nitka ni moderen izum. Arheologi so ostanke zobne nitke namreč odkrili na najdiščih, ki izvirajo še iz pradavnine.
Za izumitelja zobne nitke pa sicer velja zobozdravnik Levi Spear Parmly iz New Orleansa, iz ameriške zvezne države Louisiana, ki je svojim pacientom priporočal uporabo svilene nitke že leta 1815.
Povoskano zobno nitko so množično začeli izdelovati konec 19. stoletja. Med drugo svetovno vojno pa je svilo nadomestil najlon, ki se ne cefra in ne raztrga tako hitro kakor svila, zato je precej bolj trpežen in primeren material za nitkanje zob.
Sodobni pripomočki za ustno higieno
Z zavedanjem, da je ustna higiena izrednega pomena za splošno zdravje, ter z novim znanjem in napredno tehnologijo je rasla tudi potreba ljudi po novih, še boljših pripomočkih in čistilnih sredstvih za nego zob in ustne votline.
Zobne ščetke
Sodobne zobne ščetke so na videz precej podobne svojim predhodnicam; osnova, kot so ročaj in ščetine, je ostala enaka, izboljšala se je zgolj oblika držala oziroma ročaja, ki je pri številnih ščetkah ergonomsko oblikovan in izdelan tako, da ne drsi iz rok.
Danes lahko izbirate med ščetkami z različno mehkimi oziroma trdimi ščetinami ter ščetkami z različnim številom ščetin.
Ker z navadno zobno ščetko ne dosežemo medzobnih prostorov, zobozdravniki svetujejo tudi uporabo medzobne oziroma interdentalne ščetke, ki jo lahko kupite v različnih oblikah in velikostih. Pomembno je namreč, da tovrstna ščetka čim bolj ustreza in se prilega velikosti medzobnega prostora. Tiste najmanjše pa so primerne tudi za čiščenje (fiksnih) zobnih aparatov.
Poznamo tudi tako imenovane čopaste zobne ščetke, ki jih uporabljamo za čiščenje težje dostopnih mest ali tesnih stanj. Te ščetke imajo kupolasto ali koničasto prirezana vlakna ter majhno glavo in upognjen vrat, da z njimi lažje dosežemo težko dostopna mesta, ki jih z navadno zobno ščetko ne bi mogli, na primer kočnike. Takšno zobno ščetko pa uporabljamo tudi za čiščenje mostičkov in zobnih aparatov. Na voljo so tri različne mehkobe.
Strgalo za jezik
Bakterije se ne nabirajo zgolj na zobeh, ampak tudi na jeziku. Še več, znano je namreč, da slab zadah iz ust lahko izvira tudi z jezika. Zato so strokovnjaki razvili strgalo za jezik, s katerim očistimo obloge na jeziku in tako poskrbimo za čistočo v ustih in svež dah.
Zobna nitka
Zobna nitka je ostala bolj ali manj enaka kot njene predhodnice. Res pa je, da danes obstajajo voskane in nevoskane zobne nitke, nitke z okusi, izbirate pa lahko tudi med zobno nitko, zobnim trakom ali pa zobno nitko na držalu, ki olajša čiščenje medzobnih prostorov.
Zobna pasta
Zobna pasta je danes nepogrešljivo sredstvo za čiščenje zob. Večina jih vsebuje fluoride, saj ti varujejo pred kariesom, kupiti pa je mogoče tudi zobne paste brez fluora.
Ponudba zobnih past je zelo široka; izbirate lahko med takimi za občutljive zobe, za bolj bele zobe, za krepitev zobne sklenine, za svež dah itd., med različnimi okusi, nekatere otroške zobne paste pa vsebujejo celo bleščice.
Novost med zobnimi pastami je črna zobna pasta, ki vsebuje medicinsko oziroma aktivno oglje, ki ji tudi daje črno barvo. Medicinsko oglje krepi zobno sklenino in blagodejno učinkuje na zdravje dlesni. Pospešuje nastajanje koristnih encimov v ustih in s tem preprečuje nabiranje zobnih oblog. Ker uničuje snovi v ustih, ki povzročajo zabarvanost zob, pa je tudi idealno sredstvo za beljenje zob na naraven način.
Bassova tehnika ščetkanja zob
Najbolj uveljavljena tehnika čiščenja zob, ki jo priporočajo tudi zobozdravniki, je tako imenovana Bassova tehnika, s katero se izognemo umikanju dlesni in nastanku razgaljenih vratov ter s tem preprečujemo preobčutljivost zob. Kako ščetkamo? Mehko ščetko postavimo pod kot 45° tako, da polovica ščetin prekriva dlesen, druga polovica pa zobe. Čistimo z nežnimi krožnimi gibi, vsak zob desetkrat. Notranjo stran sprednjih zob ščetkamo tako, da držalo obrnemo navpično in ščetkamo od dlesni proti zobu, na vsakem mestu desetkrat. Nato očistimo zunanje, potem pa v smeri loka zob še grizne površine (s potegom po zobnem loku proti sprednjim zobem, prav tako desetkrat). Ščetkanje zaključimo s čiščenjem medzobnih prostorov z zobno nitko ali medzobno ščetko.
Ali ste vedeli?
¤ Zobna ščetka v povprečju vsebuje 2500 ščetin.
¤ Najbolj priljubljena barva zobne ščetke je modra.
¤ Najdražja zobna ščetka je izdelana iz titana, stane pa štiri tisoč evrov.
¤ Za ščetkanje zob v povprečju porabimo 38 dni svojega življenja, čeprav naj bi
jih 122.
¤ Mobilne naprave uporablja 4 milijarde, zobno ščetko pa le 3,5 milijarde ljudi.
¤ Z Guinnessovim rekordom za največjo zbirko zobnih ščetk se lahko pohvali
Rus Grigori Fleicher, ki ima kar 1320 različnih vrst zobnih ščetk.
