Artur Štern, nekoč kralj rumenega tiska, znan po pompoznih prigodah in kapljici vinskega soka. Učenjak z več vrstičnimi nazivi in globino znanja, ki presega meje povprečnega človeka. Kaj se je v zadnjih letih dogajalo s slovenskim modrecom?
Artur je še vedno Artur. Njegovo besedišče ostaja razgibano in neobremenjeno. Osušeno grlo še vedno rad poplakne z vinom, kar pa ga ne ovira pri snovanju zahtevnih sonetov. Zadnja leta je namreč marljivo nizal palindromske vrstice, jih prepletal v pesmi in ustvaril rokopisni zapis poezije, ki jo je poimenoval Atojada.
Najbrž se sprašujete, o kakšnem literarnem čudu teče beseda? Pri palindromskih zapisih gre za zaporedje besed, stavkov, pesmi, ki se berejo enako naprej in nazaj. Vzemimo za primer stavek 'Edo suče meč usode' ali pa denimo 'perica reže raci rep'. Kot lahko preverite, se stavek bere enako v obratni smeri, pri čemer se drugačna postavitev presledkov ne upošteva.
Zapleteno? Nemara res. A ne za Aturja, ki ga je pisanje povsem potegnilo v svet neobičajne poezije. 53-letnik je med prsti vešče sukaj pisalo, koval zapletene palindrome in ustvaril več kot 6800 kitic. Rokopis na več kot 2000 listih je sprva hranil v leseni skrinji, dva obilna svežnja pa sta sedaj končno ugledala luč sveta. Štern se namreč lahko pohvali z izidom v dveh vezanih oblikah, ki ju je izdal v samozaložbi.
Pa ime, zakaj Atojada? ''Ato me je klicala hčerka, tako me kličejo prijatelji,'' pove in doda, da je primaknil niz črk jada, ker se združeno poimenovanje Atojada sliši podobno kot epa Iliada in Odiseja.
