Vsi strahovi so bili odveč – s svamijem Kanjalochano sva govorila o vsem. Bil je tako prizemljen kot redkokateri človek. Oči so mu žarele kot njegovemu učitelju, razsvetljenemu duhovnemu mojstru Paramahamsi Sri Swamiju Vishwanandi na fotografiji ob njem – v teh štirih očeh sem gledala takšno radost, veselje in srečo, kakršno vidim le še pri kakšnem otročku. To ni bila neka neotipljiva blaženost, temveč zelo otipljiva, zemeljska sreča. Pa vseeno se mi je zdelo, da svami Kanjalochana živi nezemeljsko življenje: lep moški v najboljših letih za ustvarjanje družine, v oranžni meniški obleki … Zdel se mi je kot Jezus v indijskih oblačilih, prežet z ljubeznijo, mirom, toplino. A vseeno sem se spraševala – zakaj? Zakaj pot svamija, in ne človeka z navadnim življenjem?
»Vse, kar delamo, moramo delati z ljubeznijo. Le tako bomo srečni.«
»Vsi iščemo neke odgovore – želimo si razumeti svet okrog sebe, želimo si razumeti sebe, dogodke, ki se nam dogajajo, resnice. Odgovore na ta vprašanja iščemo vsi, a na različne načine – nekateri z meditacijo, drugi s konjički, tretji z vero, četrti kako drugače. Veliko sem se spraševal, kako priti do teh odgovorov, vendar v krščanstvu nisem dobil odgovorov, ki bi me zadovoljili. Ko sem pri dvaindvajsetih letih prebral avtobiografijo nekega jogija, sem nenadoma dobil veliko odgovorov. Predal sem se jogi, ki me je osvojila, materialne stvari so mi pomenile vse manj, vse bolj sem šel po poti, po kateri hodim danes. Leta 2005 sem spoznal svamija Vishwanando, ki je prišel v Split. Povsem me je navdušil. Šel sem k njemu v ašram – jogijski center, kjer sem preživel deset najlepših let v svojem življenju, in leta 2015 me je iniciiral v oranžnega meniha – svamija. Rekel je, da je moja naloga, da se vrnem nazaj na Hrvaško, kjer naj širim njegovo misijo – to je ljubezen, vodim tečaje, meditacije … Pomagati si želim vsakomur, ne glede na njegovo in mojo pot, ne glede na to, ali pripada katoliški ali kateri koli drugi cerkvi.«
Kaj nas lahko osreči?
Samo brezpogojna ljubezen, ki jo živimo vsak trenutek, žari iz svamijevih oči, medtem ko govori: »Smo bitja ljubezni in samo ljubezen ustvari srečo in samo skozi ljubezen lahko ljubimo. Misija mojega učitelja Paramahamse Sri Swamija Vishwanande in njegovega svetovnega gibanja Bhakti Marga je odpiranje človeških src. Njeno glavno vodilo, sporočilo in dejavnost je »Just Love«, kar pomeni: samo ljubezen. Glavna načela poslanstva Bhakti Marge so ljubezen, potrpežljivost in enotnost. To ni neka izmišljena pot, saj samo z ljubeznijo lahko ustvarimo srečo in samo s srcem lahko ljubimo. Lahko delamo različne tehnike, kot so meditacije, a če nismo izpolnjeni z ljubeznijo, če ne delamo tega iz ljubezni, smo razočarani, žalostni. Vsi si želimo ljubezni, a če v nas ni ljubezni, je ni tudi okoli nas. In potem smo razočarani, saj si vsi želimo živeti v ljubezni. Sam sem začel duhovno pot, da bi bil izpolnjen, da bi se rešil nekih težav, dogodkov, nesreče. Moje sporočilo danes je: Vse, kar delamo, moramo delati z ljubeznijo.«
Kako živeti v ljubezni?
Svamijeve besede se mi zdijo smiselne, a vendarle me zanima – kako doseči to ljubezen v nenehnem hitenju in kaosu vsakdana, pa bolečinah in travmah, za katerimi trpi vsakdo od nas? »Preveč smo v umu, um je zelo nemiren; preveč skačemo iz teme v temo, zaradi vseh teh šumov ne zmoremo slišati srca. Prav zato vse tehnike, ki jih učimo v našem centru, učijo, kako očistiti in umiriti um. Pomembno pa je, da najdemo prave tehnike glede na življenjski slog in značaj, tako bomo najlažje 'ukrotili' ego, ki se je identificiral s telesom in deluje proti duši, ki je čista. Jaz sem danes in v prav vsakem trenutku v ljubezni. Ljudje to prepoznajo.«
Sporočilo za slovenske ženske nove dobe
Ženske morate biti srečne v svojem telesu. Ni dobro, da gledate reklame, saj je v njih vse obdelano. Ko se pogledate v ogledalo, bi si vsakokrat morale reči: Rada se imam. Uživajte v tem, kakšne ste. Ko boste sprejele svoje telo s tem, kakšne ste, bo to veliko lažje. To resnično priporočam vsaki ženski.
Kako prepoznati pravega guruja?
»Če se dobro počutimo ob njem, če se ob njem zgodi pozitivna transformacija, je on prava pot. Ljudje takega človeka hitro prepoznajo. Ko zraven pride um, pa je težko, saj um vedno nekaj preračunava in nas hitro zavede. Težava je v tem, da ljudje vedno hočejo nekaj zase. Nikomur ni lahko, vsi smo v isti kaši. Pa ne govorim o tem, da se moramo odtujiti od tega sveta – moramo biti svet! Človek vedno dobi, kar želi, in mora paziti na svoje želje. Če je želja močna in cilj iskren, bodo šli po pravi poti. Duhovne tehnike nam lahko pomagajo spoprijemati se s stresom, z različnimi vibracijami ljudi, čeprav ni nikomur lahko. V šoli, družini, cerkvi nas nihče ni učil, kako s čustvi, učili so nas le po umu, a še zanj ne vemo, kako ga izkoristiti za blaginjo, kako slišati intuicijo, kako komunicirati …«
Še vedno živimo bolj iz nagona kot iz zavesti
»Ljudje še vedno hočejo zadovoljiti le svoje potrebe. Mislimo le nase, zase, povsem se izoliramo od drugih, pa vendarle ne moremo živeti izolirani od drugih ljudi. Bolj živimo nagonsko kot zavestno, pa smo najvišja bitja! Duhovnost je živeti na ravni duše, mi pa velikokrat živimo slabše kot živali; povsem smo šli v drugo smer. Vrniti se moramo na raven duše. Skriti smo med štiri zidove in gledamo samo, kako zadovoljiti potrebe s slabo hrano, slabimi mislimi, brez telesne aktivnosti, če se komu nasmehneš, pa si že sumljiv. Hodimo med ljudmi, kot da bi hodili med zombiji.«
Kako v trenutkih, ko nam gre vse narobe, ohraniti mirno kri, ljubezen?
Pri ženskah je še posebno naporno, ko nas »obnorijo hormoni PMS«, včasih težko ohranimo mirno kri, potožim. Pa me svami vpraša: »Kdo ima večje predispozicije, da postane razsvetljen? Večina na duhovni poti so ženske, ker ste bolj intuitivne, ker ste bolj odprte – bolje prepoznavate čustva, moški so veliko bolj zaprti. Kakor koli že čustva igrajo pri ženski veliko vlogo – če so nadzorovana, je vse v redu, v nasprotnem pa nas povsem razbijejo. Če bi nadzorovali čustva, bi duhovno napredovali veliko hitreje. Ženska je energetsko veliko močnejša kot moški. Veliko se predaja, tu gre za nesebično ljubezen, ki je najbolj podobna božji ljubezni. Nesebično se daje predvsem otrokom, kakršni koli že so, jim daje nesebično ljubezen. Ženske imajo odlične predispozicije, da dosežejo razsvetljenje že v tem življenju. Vendar morajo nadzorovati čustva.«
»Če bi se ženske na svoja čustva znale odzvati pravilno, če bi se znale nadzorovati, bi se odrešile večine ženskih bolezni.«
Kako nadzorovati čustva?
»To je težko. Ne priporočam nikakršnih hormonov in farmacevtskih pripravkov, ki služijo na trpljenju ljudi. Ogromno pomoč nam ponuja narava s svojimi zdravili – zakaj tega ne bi izkoristili? Slovenci to zelo dobro znate: vsi ste na kolesih, vsi tečete, daste nahrbtnik na rame in greste na zimovanje, letovanje. Izkoristiti je treba tudi to, kar nam narava daje kot zdravilo in je že sama po sebi zdravilo, a v to je, kot v vse drugo, treba usmeriti energijo. Od tehnik, ki nam pomagajo umiriti čustva, je zelo dobra za tiste, ki ne želijo veliko delati v duhovni smeri, meditacija Simply. To je izjemna tehnika, ki se osredotoča na nadzorovanje diha, srca, uma. Z njo se konkretno lahko naučimo, kako v nekem trenutku pomagati sebi. Močno jo priporočam vsaki ženski, ki trpi zaradi nestabilnosti, ženskam v meni. Ženske, ki so izvajale to meditacijo in vključevale telesno dejavnost skozi Babajijev pozdrav soncu, so umirile um in čustva ter uskladile življenje okrog sebe – izboljšali so se jim odnosi tako v družini kot posel sam po sebi. Po nekem času rednega izvajanja se težave torej bistveno zmanjšajo ali celo odpadejo.«
Zakaj zbolimo?
Bolezen pride zato, da se prebudimo, da nas narava spomni na to, kar je pomembno. Vsaka bolezen ima svoj vzrok, ki je po navadi v glavi. Če najdemo ta vzrok, nas bolezen zapusti sama od sebe, in to zelo hitro. Rak dojke je povezan s čustvi, in ta so za ženske največji problem. Če bi se ženske na svoja čustva znale odzvati pravilno, če bi se znale nadzorovati, bi se odrešile večine ženskih bolezni, tudi raka na rodilih, za katerim zboli veliko žensk. Nepravilno usmerjanje življenjske energije v telesu, to je seksualna energija, zapiranje seksualne energije, nenadzorovana čustvena energija, energija uma povzročijo bolezni. Pomembno je, da ženske spoznajo sebe. Na življenje bi morali gledati nevtralno, brez pretiranega vklapljanja uma in čustev, v vsakem trenutku bi morale biti natančno take, kot ste. Naredimo vsi nekaj vsak dan v odnosih z drugimi ljudmi, ne da bi se umsko in čustveno vpletali. Tako bomo prepoznali smer, obrazec svojega obnašanja in videli, kaj naj še živimo in česa ne.«
