Kljub temu da srčno-žilne bolezni označujemo za generacijske (torej za tiste, ki ne prizadenejo zgolj osamljenih posameznikov, temveč kar celotne generacije), smo še vedno prepričani, da so vezane zgolj na neko življenjsko obdobje. Čeprav še vedno velja, da tveganje za njihov razvoj raste z leti, pa so vse pogostejši tudi primeri, ko se s kapjo spopadajo tudi mladi – celo mlajši od trideset let!
Večina ljudi kap razume kot nekaj, s čimer se začnemo ukvarjati po petdesetem letu. Študije kažejo, da se tveganje za kap začne v drugi polovici življenja drastično povečevati, zato se navadno z vsemi preventivnimi ukrepi začnemo ukvarjati šele takrat. Saj prej že skrbimo za zdravje, a smo prepričani, da se nam z nekaterimi srčno-žilnimi težavami še ni treba ukvarjati. A vendarle poznamo primere, ko so kapi podlegli že dvajsetletniki. Taki primeri se dogajajo in strokovnjaki ugotavljajo, da jih je iz leta v leto več. Zakaj? Zakaj so nenadoma mladi tako zelo podvrženi kapi?
32 odstotkov v desetih letih
Če se vam govor o kapi med mladimi zdi še vedno precej abstraktna zadeva, vas lahko na trdna tla postavi naslednji podatek: med letoma 2003 in 2012 je pogostost kapi med mladimi med 18. in 34. letom narasla za kar 31,8 odstotka. Slabih 32 odstotkov v desetih letih! Po drugi strani pa strokovnjaki v istem obdobju ugotavljajo upad pojavnosti kapi med starejšimi odraslimi po 55. letu za 2,2 odstotka. Medtem ko mladi postajajo vse bolj dovzetni za kap, se pojavnost te med starejšimi znižuje. Zakaj smo priča takšnemu obračanju smernic?
Najpomembnejša je ozaveščenost o preventivi
Razlog za ta zanimiv preobrat strokovnjaki pripisujejo ozaveščenosti o srčno-žilnem zdravju. Že prej smo omenili, da srčno-žilne bolezni navadno povezujemo s starejšo življenjsko dobo. Takrat takšne težave pričakujemo, zato smo takrat veliko bolj pozorni na preventivne ukrepe – zdravniške preglede, ustrezno prehrano ipd. Po drugi strani pa v mlajši odrasli dobi ne pomislimo na to, da bi preventivno poskrbeli za pregled vrednosti holesterola in tlaka v krvi ter za druge preglede, ki lahko pravočasno odkrijejo težave, ki povzročajo kap. Preventiva in ozaveščenost tako med starejšimi znižujeta pojavnost kapi, prav ta razlog (oziroma njegovo pomanjkanje) pa je hkrati krivec tudi za to, da kap med mladimi narašča.
Ključni krivci za srčno-žilne bolezni med mladimi
Seveda nam o preventivnih pregledih v mlajši dobi ne bi bilo treba govoriti, če ne bi bili priča povečanju dejavnikov tveganja med mladimi. Življenjski slog je do naših src vse manj prijazen, stres in nepravilna prehrana sta pripeljala do tega, da je vse več mladih ljudi podvrženih previsokim vrednostim holesterola, ki velja za glavnega krivca za nastanek kapi pri mladih. Drugi dejavniki so še povišan krvni tlak, sladkorna bolezen, debelost in kajenje, pri ženskah pa povišano tveganje za nastanek kapi v mladi dobi vse bolj povezujejo s hormonskimi kontracepcijskimi sredstvi. A kljub vsem drugim je najpomembnejši in najpogostejši razlog povišana raven holesterola, ki je posledica stresa, nepravilne prehrane in premalo gibanja. Mladi pa so še vedno zmotno prepričani, da jim za holesterol vsaj do 45. leta ni treba skrbeti, zato večina niti ne ve, da ima že pred tridesetim letom povišano raven holesterola v krvi. Za nameček pa še to: če ste ženska z zgolj tremi od zgoraj naštetih dejavnikov tveganja, se vaša stopnja tveganja za razvoj kapi pred 45. letom podvoji, kažejo raziskave.
Kap se pri mladih kaže drugače
Znaki kapi, ki smo jih naučeni prepoznati, so ohromelost ali nezmožnost premikanja ene strani telesa, enostranske motnje vida, nerazločen govor, v hujših primerih celo izguba zavesti. Vse to so posledice krvnega strdka v večjih krvnih žilah, kar se pogosteje dogaja pri starejših ljudeh. Pri mlajših pa strdki lahko nastanejo v manjših žilah v drugih delih telesa, kot so denimo noge in roke. V teh primerih se pojavijo simptomi, ki jih navadno ne povezujemo s kapjo oziroma jih lahko pripisujemo tudi drugim stanjem ter utrujenosti in stresu. Lahko se pojavita zgolj omrtvičenost in glavobol. Te simptoma lahko brez težav pripišemo stresu ali pretiranemu sedenju, denimo. Pogosto je znak kapi lahko tudi kolcanje, so pokazale raziskave, za katerega pa prav tako ne moremo reči, kdaj gre za tisto pravo in kdaj za simptom kapi. Zaradi vseh naštetih razlogov se pri mladih lahko zgodi, da celo doživijo blage oblike kapi, pa se tega niti ne zavedajo, ker simptomi niso ne značilni ne hudi.
Ni razloga za preplah
Kljub temu da se možnost kapi pri mladih povečuje in da znaki zanjo niso vedno najbolj zgovorni, pa vendarle še ni razloga za preplah. Močan glavobol, kolcanje ali omrtvičenost nog ali rok še niso znak, da morate nujno odhiteti k zdravniku. Če se vam določene težave, ki bi jih lahko pripisali tveganju za kap (otežen govor, oslabljen vid, glavoboli, pogosta omrtvičenost enega dela telesa …), pojavljajo pogosteje in ste podvrženi več omenjenim dejavnikom tveganja, pa vas prav nič ne stane, če se pri zdravniku kljub mladosti naročite na preventivni pregled vrednosti holesterola v krvi in krvnega tlaka. Navsezadnje je še tako pretirana preventiva vedno boljša od kurative.
Kako ukrepamo ob kapi?
1. Pokličemo reševalce na številko 112.
2. Bolnik naj leži, odpnemo mu srajco, razrahljamo ovratnik in odstranimo vse, kar bi ga lahko utesnjevalo.
3. Rahlo podložimo vzglavje.
4. Bolniku ne damo nikakršne tekočine ali hrane.
5. Če ima zobno protezo, naj jo sname.
6. Nezavestnega bolnika namestimo v bočni položaj, zlasti če bruha.
7. Vzdržujemo prosto dihalno pot.
8. Reševalcem bo v pomoč, če pred njihovim prihodom bolnika povprašamo:
- Katera zdravila jemlje?
- Ali si je pred kratkim poškodoval glavo?
- Ali je že kdaj imel možgansko kap?
- Kateri udi so prizadeti?
- Kdaj so se pojavili simptomi in znaki možganske kapi?
- Ali je imel krče?
- Katere bolezni ima?
