Do pred kratkim je veljalo, da hrbet boli večinoma zelo aktivne osebe s fizično napornim poklicem, kakršen je zidar ali frizer. Danes pa vemo, da je boleč hrbet predvsem tegoba sedečih poklicev ter gospodinj z majhnimi otroki in polnimi rokami nakupovalnih vrečk, v glavnem pa vseh, ki ne poskrbijo za vsestransko gibljivost hrbtenice in moč mišic okoli nje. Od tod do kronične bolečine, pravimo ji tudi lumbago, ali akutne poškodbe je kratka pot.
Nenadne spremembe
Med najpogostejše vzroke nenadne bolečine vzdolž hrbtenice spadajo ravno nenadne spremembe v obhrbteničnih mišicah, ki dajejo kostem oporo; denimo nateg, ko dvigujete majhnega otroka, poškodba oziroma preobremenjenost zaradi nošenja težke vrečke v eni roki, oboje pa ima veliko opraviti s treniranostjo naše hrbtenice. Močnejši ko je hrbet, lažje prenese nenaravne gibe. Na srečo pa je prav za te bolečine značilno, da so prehodne narave in da posebni ukrepi niso potrebni. Seveda so vzrok za bolečino tudi spremembe hrbtenice, ki so po navadi posledica obrabe. Najhitreje se obrabijo medvretenčne ploščice, čas pa najeda tudi telesa vretenc in medvretenčne sklepe. Posledica so lahko zdrsi medvretenčnih ploščic ter zadebelitve kostnine in vezivnega tkiva. Takšne zadebelitve vodijo stenozo. Zaradi obrabe hrbtenice lahko pride tudi do pritiska na hrbtenjačo ali živčne korenine, ki izhajajo iz hrbtenice, kar vodi v dolgotrajne, kronične težave.
Zdrs medvretenčnih ploščic
To je najpogostejši razlog za nenadne bolečine v križu. Pritisk na živčni koren povzroči hujšo bolečino vzdolž noge, pravimo ji tudi išias. Zanimivo je, da lahko ob išiasu zaradi izrazite povezanosti živčnih končičev v hrbtenici z drugimi deli telesa izgubimo občutek za dotik in občutimo slabšo moč nekaterih mišic noge. Takšne težave se lahko pojavijo tudi v roki, če utrpimo zdrs medvretenčne ploščice na vratu.
Stenoza
Zožitev ledvenega dela kanala oziroma stenoza spada med najpogostejše vzroke vse hujše bolečine. Pri stenozi križnega dela nas začne boleti vzdolž obeh nog in pogosto je tako, da se bolečina pojavi šele po nekaj prehojenih kilometrih. Po navadi jo spremlja mravljinčenje v nogah, pozneje pa tudi slabši občutek za dotik in slabša moč nog. Stenoza vratnega dela hrbtenice pa se kaže v zmanjšani moči mišic rok in nog.
Različne bolezni
Seveda za bolečo hrbtenico ni vzrok le obraba hrustanca oziroma medvretenčnih ploščic, hrbtenica se lahko vname tudi ob različnih vnetjih drugod po telesu ali ob nenadnem zlomu hrbtenice, ki je pogost pri bolnikih z osteoporozo. Znano je tudi, da lahko hrbet boli tudi zaradi bolezni črevesja, najpogosteje zaradi raka debelega črevesa in danke, in celo zaradi razjede na želodcu, prevelike ukrivljenosti ledvenega dela hrbtenice, napredujoče osteoporoze, ki se kaže tudi z bolečinami v kosteh, včasih pa bolečina v hrbtenici opozori, da imamo eno nogo krajšo od druge.
Kako ukrepati?
Vsako kronično bolečino je treba zaupati zdravniku, saj se zadaj lahko skrivajo različni vzroki. Sprva lahko poskušate bolečino ugnati sami. Počivajte, kar ne pomeni, da ne smete niti hoditi. Prav nasprotno! Že po dveh tednih, če vam gre na boljše, namreč ortopedi priporočajo tudi vaje za krepitev hrbteničnih mišic.
Kaj, kako in koliko?
Vadite vsak dan od 10 do 15 minut ali vsaj petkrat na teden tako, da si prosta dneva ne sledita drug za drugim. Vsakodnevne vaje, ki vas hitro zdolgočasijo, pa dopolnite z rekreativnim športom.
Šport
Osnovni športi, ki so prijazni hrbtenici, so predvsem plavanje, hoja, tek in kolesarjenje. Izogibajte se vseh športov, ki zahtevajo sunkovite gibe, kot je agresivna aerobika ali orodna telovadba.
