Če opazite, da se je sodelavec v zadnjem času spremenil in ima značilne znake in simptome težav v duševnem zdravju, na primeren način pristopite k njemu in izrazite skrb za njegovo počutje. Ne predvidevajte, kako se oseba počuti, ne postavljajte morebitne diagnoze, ne podajajte enostavnih rešitev. Če se ne počutite pristojnega za pogovor, se obrnite na nadrejenega ali drugega sodelavca.
Vsak dan pod stresom
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje približno eden od petih ljudi na delovnem mestu občuti duševne težave. Pravijo, da je po ocenah več kot štiri petine posameznikov z resnimi duševnimi motnjami nezaposlenih in da jih približno dve tretjini želi delati. »Podatki iz zadnje raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog iz leta 2016 kažejo, da se približno pet odstotkov odraslih med 25. in 64. letom starosti vsak dan počuti pod stresom, dobra petina pa jih stres čuti pogosto,« je pojasnila doc. dr. Helena Jeriček Klanšček z NIJZ. Kot najpogostejši razlog za stres vprašani po njenih besedah navajajo obremenitve na delovnem mestu, težave v družini, slabe materialne pogoje, slabe odnose med sodelavci, hrupno okolje in osamljenost. Dobra četrtina odraslih prebivalcev po navedbah NIJZ pogosto doživlja stres in ima težave z njegovim obvladovanjem. V zadnjem mesecu je imela slaba četrtina vprašanih težave z depresivnim počutjem, v zadnjem letu pa je sedmim odstotkom vprašanih zdravnik postavil diagnozo depresije. V zadnjem tednu je pet odstotkov vprašanih uživalo antidepresive.
Delovno mesto ima tudi negativen vpliv
Pri NIJZ menijo, da je delo poleg osebnostnih dejavnikov in socialnega okolja eno od pomembnih področij vsakega posameznika, saj se skozi njega razvijamo in uresničujemo svoje potenciale, poleg tega pa na delovnem mestu preživimo velik del življenja. Delovno mesto je lahko pomemben varovalni dejavnik dobrega duševnega zdravja, in sicer če zaposleni doživljajo pozitiven občutek koristnosti in potrditve pri delu, če imajo podporo sodelavcev, če so lahko pri delu ustvarjalni itd. Delovno mesto pa ima lahko tudi negativen vpliv na posameznikovo počutje. Predvsem če delavec nima nadzora nad delovno obremenitvijo in ni vključen v sprejemanje odločitev, če gre za slabe delovne pogoje (hrup, svetloba, temperatura, slab zrak ipd.), negotovo zaposlitev, nasprotujoče si zahteve in konfliktnost vlog na delovnem mestu, slabe odnose med zaposlenimi, pomanjkanje podpore sodelavcev in nadrejenih.
Znaki, na katere morate biti pozorni:
- vedenje,
- nedokončane delovne naloge in obveznosti,
- nepredvidljivo ali celo nenavadno vedenje,
- pretirano čustveno odzivanje, cinizem,
- pogoste pritožbe o pomanjkanju podpore s strani vodstva,
- pritožbe na račun neenakosti v obravnavi sodelavcev,
- pritožbe o pretiranih obremenitvah na delovnem mestu,
- občutek odmaknjenosti, pomanjkanje stikov s sodelavci,
- zmanjšano sodelovanje v skupinskih delovnih aktivnostih,
- povečana raba kofeina, alkohola, cigaret in/ali pomirjeval,
- nezmožnost ohranjanja pozornosti,
- neodločnost,
- težave s spominom,
- izguba zaupanja v sodelavce,
- nenačrtovane, pogoste odsotnosti,
- nesoglasja s člani delovne skupine/nadrejenimi,
- povečanje napak v delovnem procesu, pogoste nezgode in poškodbe na delovnem mestu, povečano število pritožb ob delu s strankami.
Telesni znaki:
- pogosta utrujenost,
- povečana obolevnost, občutek izčrpanosti,
- glavoboli, prebavne motnje,
- pogoste mišično-skeletne bolečine,
- zmanjšan čas odzivanja,
- težave pri spanju (moteno spanje, nespečnost, povečana potreba po spanju),
- nenadna izguba/pridobivanje telesne teže,
- neurejen videz.
Nacionalni inštitut o strategiji
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) se zavedajo pomena skrbi za duševno zdravje tudi na delovnem mestu, zato so pripravili dve brošuri – o strategijah za krepitev duševnega zdravja na delovnem mestu in prvi psihološki pomoči sodelavcu, ki ima težave v duševnem zdravju. Na voljo sta na uradni spletni strani NIJZ.
