Gledališki sopotniki so se mu kot velikemu igralcu in še večjemu človeku, ki je bil v zadnjih sezonah v "divjem ustvarjalnem galopu", kot je dejal ravnatelj Igor Samobor, poklonili z besedami, pesmijo in projekcijo fotografij iz predstav, v katerih je nastopal.
"Vsaka reč ima svoj čas in vse pod nebom ima svojo uro...", je žalno slovesnost pred polnim avditorijem osrednjega nacionalnega gledališča uvedel Aljaž Jovanović, za njim pa so se mu vsak na svoj način poklonili soigralci in soustvarjalci tega gledališča.
Obujali so srečanja in pogovore z njim, sodelovanja na odru, prijateljevanja. Kot so izpostavljali, ga bodo ohranili v spominu kot človeka z velikim srcem, toplino, humorjem, iskrivostjo, zanosom, radovednostjo, tenkočutnostjo, pronicljivostjo, neizmerno ljubeznijo.
Ni ga več
"Imel si neverjetno povezovalno moč. Tak človek se rodi na vsake kvatre enkrat. Če se sploh," je poudaril Samobor. Po novici, da ga ni več, so po ravnateljevih besedah ves teden brneli telefoni in prihajala žalna pisma iz vseh gledališč in festivalov, kjer je Drama gostovala ne samo v zadnjih letih, tudi pred 15 leti.
"Kako zelo si se vsem vtisnil v spomin. Včasih samo ena predstava, ena vloga in koliko ljudi to pomni. Pa ne samo vloge, vsi pišejo o velikem človeku," je povedal Samobor. Eno od pisem je po njegovih besedah poudarjalo, da je s Šugmanovim odhodom gledališki svet doživel potres, od katerega si ne bo nikoli opomogel.
Vsak ga je doživljal na različen način, Samobor pa je z njim veliko govoril o teatru, vlogah, igri, tudi o košarki. Zelo rada sta filozofirala, veliko sta govorila o smrti, ki je v teatru zelo pogosta in neizbežna tema, pa o vesolju, času, minljivosti, spominu. Tudi smejala sta se veliko. "Zdaj vem, da se nekatere situacije nikoli ne bodo mogle več uresničiti. Nikoli ne bova več skupaj na odru," je dejal ravnatelj.
Maraton njegovih vlog
V soboto, 23. decembra, ko bi Šugman praznoval rojstni dan, bodo po njegovih napovedih na velikem in levem odru pripravili maraton njegovih vlog, vrteli bodo posnetke njegovih predstav. "Verjamem, da nas bo veliko, ki te bomo prišli občudovat," je dodal Samobor.
Igralca se bodo spominjali tudi po tem, da je oboževal glasbo in je kar naprej prepeval. Gledališki kolegi, prijatelji in svojci so se mu tako nazadnje poklonili z izvedbo njemu priljubljene pesmi One Love Boba Marleyja in poslednjim aplavzom.
Eden najplodnejših slovenskih gledaliških in filmskih igralcev je umrl 10. decembra zaradi zastoja srca. Ljubiteljem teatra bo ostal v spominu kot Baal, Hamlet, Lear, Ojdip, Ata Ubu, Tit Andronik, Župnik v Hlapcih in številnih drugih vlogah, širšemu občinstvu pa kot prikupni vratar Veso v televizijski nanizanki Teater Paradižnik ter nastopih v filmih, kot so Nočno življenje Damjana Kozoleta, Zvenenje v glavi Andreja Košaka, Predmestje in Inferno Vinka Möderndorferja ali Kratki stiki Janeza Lapajneta.
