Osteoartritis močno načne kakovost življenja ljudi, večinoma starejših od 60 let, ki veliko presedijo. Tudi za to bolezen medicina ne pozna vzroka, jo pa – poleg starosti – povezuje s preveliko težo, nedejavnostjo in poškodbami. Vendar lahko, kakšno nasprotje, zbolijo tudi mladi ljudje, še posebej tisti, ki so zelo dejavni. Strokovnjaki pravijo, da je nevarnost za osteoartritis kolena pri 16-letnem aktivnem športniku enako velika kot pri starejšem od 60 let, ki večinoma sedi. Nevarnost za poškodbe poveča velika intenzivnost telesne vadbe ali športa, v poškodovanem kolenu pa se osteoartritis rad razvije.
Epidemija debelosti. Obstaja več kot sto tipov artritisa, najpogostejši je osteoartritis. To je oblika bolezni sklepov, ki je povezana z izrabo tkiv, največkrat zaradi staranja. K razvoju in resnosti težav prispevata tudi genetika in telesna teža. Ker pa se geni v širši populaciji ne spreminjajo tako hitro, porast števila bolnikov v zadnjih generacijah kaže, da na bolezen najbolj vplivata življenjski slog in okolje.
Osteortritis kolena (ki je najpogostejši) prizadene najmanj polovico prebivalstva zahodne civilizacije. Strokovnjaki menijo, da je eden od vzrokov za vse pogostejši osteoartritis dejstvo, da ljudje živijo dlje. Bistvena pa je epidemija debelosti, saj prevelika telesna teža samo dodatno obremenjuje sklepe. Raziskave so pokazale, da je nevarnost bolezni sklepov z dodajanjem teže čedalje večja; enako pa tudi, da že nekaj izgubljenih kilogramov nekoliko olajša težave.
Okostnjaki spregovorijo. Toda najnovejša raziskava, katere izsledke so objavili v strokovni publikaciji Proceedings of the National Academy of Sciences, je pokazala še nekaj drugega. Znanstveniki so preiskovali okostja pokojnikov, ki so svoje posmrtne ostanke darovali znanosti. Preverjali so prisotnost osteoartritisa, starost ob smrti, indeks telesne mase, vzrok smrti in druge podatke ter jih primerjali. V eni skupini (več kot 1500 pokojnikov) so bili tisti, ki so umrli med letoma 1905 in 1940 (v tako imenovani zgodnji dobi industrializacije), v drugi pa je bilo več kot 800 ljudi, ki so umrli med letoma 1976 in 2015. Poleg tega so preiskovali skelete arheoloških najdb, torej bistveno starejše, od prazgodovinskega človeka (ko je bil lovec oziroma nabiralec, torej izpred tisoče let) pa vse do obdobja zgodnjih kmetovalcev, ki so živeli med letoma 900 in 300 pred našim štetjem. Pri njih seveda indeksa telesne mase niso mogli točno določiti, ugotavljali so pa približno starost ob smrti in spol. Mimogrede, na osteoartritis so naleteli celo pri dinozavrih.
Ugotovitve so bile presenetljive: prazgodovinski skeleti in tisti v zgodnjih desetletjih 20. stoletja (malo čez 1900) so pokazali približno enako pogostost osteoartritisa kolena, med šest in osem odstotkov izmed vseh pregledanih. Ljudje, ki so živeli nekaj desetletij kasneje, so imeli za 16 odstotkov več osteoartritisa. Med tistimi, ki so živeli v dobi industrializacije, pa je bilo te bolezni dvakrat več.
Ne gre le za starost in težo! Res je sicer, da ti rezultati ne morejo natančno pokazati, kaj se je skozi stoletja dogajalo, ker manjkajo podatki o telesni teži, pa tudi dejavnosti in prehrani pokojnikov. Vendar pa so ugotovitve za znanost pomembne, čeprav postavljajo temo o vse večji obremenjenosti prebivalstva z osteoartiritisom v še skrivnostnejšo luč. Harvardski znanstveniki so zapisali, da upočasnitev ali zaustavitev dramatičnega naraščanja števila debelih (če bi uspeli to doseči) verjetno ne bo imela tako velikega vpliva na osteoartritis, kot so mislili prej. Če torej staranje in prevelika teža ne prispevata k povečevanju števila bolnikov z oasteoartritisom kolena, kaj je potem vzrok zanj? Seznam morebitnih vzrokov naj bi bil kar dolg, avtorji mnogih raziskav navajajo poškodbe, nošenje čevljev z visokimi petami (znanstveno dokazano), telesno nedejavnost, hojo po trdi površini (betonski in asfaltni pločniki ter steze), vnetje (ki se zaradi nedejavnosti, moderne prehrane in debelosti poslabšuje).
Vprašanje, na katero znanost še ni našla pravega odgovora, je, kako tem bolnikom s hudimi bolečinami pomagati. Ne glede na nesimpatičnost železnega pravila, da je treba shujšati, je pomembno najprej to. Pravzaprav je vse povezano: človek shujša z bolj zdravo hrano, ko se kilogrami topijo, je gibanje lažje, človek dobi več veselja do aktivnosti, vnetje se zmanjšuje, z njim pa tudi bolečine.
Živopisani krožnik
Zdravilci in prehranski strokovnjaki, ki se ukvarjajo z vplivom hrane na zdravje, za zmanjšanje osteoartritičnih težav svetujejo redno uživanje živil z maščobnimi kislinami omega 3. To je rib (losos je na prvem mestu, vendar mora biti divji), mesa pašne živine (govedo, ki se je prosto paslo), lanenega semena (sveže zmleto), tudi semen čia in orehov (samo nekaj vsak dan). Priporočljiva so živila, ki vsebujejo žveplene spojine, predvsem čebula in česen. Spojine v njiju zmanjšujejo vnetje in obnavljajo tkiva. V tej skupini so tudi zelje in šparglji.
Med zelo priporočljivimi jedmi je kostna juha. Recept zanjo smo objavili že pred meseci. Bistvo je, da živalske kosti (živali iz ekološke vzreje) dolgo kuhate na majhnem ognju. Taka juha vsebuje vse, kar vam sicer dajo razmeroma dragi prehranski dodatki (vendar so priporočljivi tudi ti) glukozamina in hondroitina. Živila, ki vsebujejo veliko antioksidantov, bodo prav tako pomagala, torej vse vrste sadja in zelenjave živih barv. Poleg tega vsebujejo vlaknine in minerale (na primer vse vrste sveže solate, zelje, ohrovt, špinača, brokoli, cvetača, jagodičevje, melone, avokado in ananas). Druga živila, ki vsebujejo veliko vlaknin in so za bolnike z osteoartritisom posebej priporočljiva, so stara žita: pira, kvinoja, kamut, amarant, tudi ajda in proso, fižol ter druge stročnice. Za zmanjševanje vnetja se je bolje izogibati naslednjim: sladkorju, hidrogeniranim oljem (sojino, sončnično, koruzno, preverite, kaj piše na nalepki), vsem predelanim in rafiniranim žitom (tudi pšenici).
Telovadba lahko pomaga, vendar je treba biti nežen, da ne naredite več škode kot koristi. Večina strokovnjakov meni, da je vadba bistveni del zdravljenja. Pravijo celo, da je to najučinkovitejše zdravljenje brez zdravil za boljšo gibljivost in zmanjšanje bolečine. Med vajami naj bi bile tiste za raztegovanje (boljša gibljivost), hitra hoja za boljše zdravje srca in žil ter imunskega sistema, najboljša vadba (aerobna) pa je plavanje, ker se v vodi pritisk na sklepe precej zmanjša. Ko bolnik napreduje, so zelo priporočljive tudi vaje z utežmi. Vendar se ne sme pretiravati.
Hrana je zdravilo
K prehranskim priporočilom je treba dodati še to: uživati je treba tako imenovane proteolitične encime, ki presnavljajo hrano. Najdete jih v tropskih sadežih, kot sta papaja (papain) in ananas (bromelain). Encimi učinkujejo proti vnetju, ker izboljšujejo zdravje črevesja in s tem delovanje imunskega sistema. Nekatere raziskave kažejo, da zmanjšajo bolečino in otekanje sklepov. Priporočljiva sta tudi kurkuma in ingver.
