Estrada

Ko se pokvari termostat presnove

Svetuje Sandi Lešnjak, mag. inž. prehrane, certificirana bioresonančna terapetvka
2. 12. 2017, 13.01
Deli članek:

Vse prepogosto zdravniki naše skrbi glede delovanja ščitnice odpravijo z zamahom roke, češ da pretiravamo. A za oceno delovanja ščitnice samo poglejmo kratek seznam simptomov: pretirano izpadanje las, suha koža, hladne dlani in stopala, občutljivost za vročino in mraz, tanki, lomljivi nohti, zastajanje vode, težave s hujšanjem, visok holesterol, ponavljajoči se glavoboli, bolečine v sklepih in mišicah, mravljinčenje v rokah ali nogah, povečana ščitnica/golša, utrujenost, počasne misli, težave s koncentracijo, počasni refleksi, nizek libido, depresija, težave z menstruacijo, neplodnost, družinska zgodovina težav s ščitnico. Če vsaj trije med njimi mučijo tudi vas, to že nakazuje na morebitne težave s ščitnico, če pa je takih pet ali več, je zagotovo ščitnica ena od vzrokov zanje. In zgolj zamah z roko teh težav ne bo rešil. Ne pozabimo, da to ne velja le za ženske, temveč tudi za moške in otroke.

Pinterest

Zakaj je ščitnica tako zelo pomembna?

Je hormonska žleza, ki izloča ščitnične hormone (T3, T4), ti pa regulirajo aktivnost skoraj vsake telesne celice. Kontrolira občutljivost telesa za druge hormone, kot sta estrogen in stresni hormon kortizol. Regulira, kako hitro porabljamo kalorije, in vzdržuje ustrezno stopnjo presnove, kar je odgovor na to, zakaj imamo tako velike težave z izgubo telesne teže, ko naša ščitnica ni v ravnovesju. Z drugimi besedami, ščitnica je naš presnovni termostat. Lena ščitnica in presnova sta recept za slabo razpoloženje in psihološke težave, saj so živčne celice zelo občutljive za raven ščitničnih hormonov. Posledica so depresija, pozabljivost, utrujenost, šibkost in pri nekaterih celo upad kognitivnih funkcij ter začetek Alzheimerjeve bolezni. Nasprotno pa zdrava ščitnica vzdržuje odlično raven energije, bistre misli, redno prebavo, zdravo težo, lepe lase, nohte in kožo ter ustrezen libido.

Kaj lahko naredimo sami 

O ravnovesju ščitničnih hormonov se lahko prepričamo v samoplačniškem laboratoriju, kjer naročimo teste TSH, T3, T4 in za boljšo oceno še reverzni T3 (neaktivni presnovek T3) ter ščitnična protitelesa. Seveda je zelo pomembna tudi interpretacija rezultatov, kajti zgolj orientacija po referenčnih vrednostih nas bo speljala na stranpota: vrednost TSH naj bi bila med 0,3 in 2, T4 nad 14,2 (pmol/L) in T3 nad 4,9 (pmol/L). Eden od načinov ocenjevanja delovanja ščitnice je tudi merjenje bazalne temperature pod jezikom, takoj ko se zbudimo, v še ležečem položaju – idealna temperatura je 37 °C. Bodite pozorni tudi na to, da vam lahko povzročata hormonske težave živo srebro v zalivkah in uživanje glutena – oba sta namreč velika hormonska motilca.

Prehranski protokol za reševanje težav s ščitnico 

Ko na podlagi vseh zgornjih parametrov in, še bolje, ob sodelovanju z usposobljenim strokovnjakom ugotovite, da vaša ščitnica ne deluje optimalno, je čas za regulacijo hormonske slike s hranili.

Vitamin A

Ščitnica je odvisna od zadostnih količin vitamina A, saj ta vpliva na izločanje TSH – pri pomanjkanju opažajo povišane vrednosti TSH in T4 (naše celice pa potrebujejo dovolj T3, ki ga v takem stanju začne primanjkovati!), povečanje ščitnice ter zmanjšan transport joda v ščitnico. Ob ščitničnih težavah priporočamo dnevni vnos vsaj 10.000 IE vitamina A (najboljši vir so jetra rib).

Jod, tirozin in goitrogeni 

Ščitnični hormoni se tvorijo iz joda in aminokisline tirozin. Če teh gradnikov primanjkuje, ščitnica ne more tvoriti hormonov T3 in T4. Priporočamo vnos 150 µg joda, najbolje v obliki alge kelp, ter od 1000 do 2000 mg aminokisline L-tirozin pred obrokom. Ob uživanju joda ne pozabimo, da se lahko goitrogeni (soja, proso, križnice, kot so brokoli, zelje, cvetača) vežejo z jodom in onemogočijo njegov privzem v ščitnico. Kuhanje jih sicer inaktivira (razen v soji in prosu), vendar z uživanjem teh živil raje ne pretiravajmo.

Vitamini B

Ključni so za sintezo hormonov in pridobivanje celične energije. Priporočamo 50 mg B-kompleksa.

Cink, selen in baker

Potrebni so kot kofaktorji za encim, ki pretvarja neaktivni ščitnični hormon T4 v aktivnega, to je T3. Pomanjkanje kateregakoli od teh mineralov lahko vodi do hormonskega neravnovesja. Priporočeni odmerki so 200 µg selena, vsaj 20 mg cinka ter pb. 2 mg bakra, ki ga v dopolnilih navadno najdemo že kar v kombinaciji s cinkom v pravilnem razmerju (cink : baker = 9 : 1).

Železo

Ob jodu, selenu, cinku in drugih mikrohranilih je železo ključnega pomena za funkcijo ščitnice. Njegovo pomanjkanje se prekriva z vsemi znaki premalo delujoče ščitnice in vpliva na moteno sintezo ter pretvorbo T4 v T3. Najboljši vir železa je kakovostno meso, ob večjem pomanjkanju (priporočamo preverjanje ravni železa v krvi s Hb, feritinom in prostim železom) pa se odmerki temu primerno prilagodijo – običajno gre za 15– 20 mg železa, najbolje v obliki aminokislinskega kelata ali drugih organskih oblik.

Antioksidanti

Vitamin C, E in kurkumin (standardiziran izvleček) povečajo funkcijo ščitnice, zmanjšajo zaviranje tvorbe T3 in T4 ter zmanjšajo spremembe v teži ščitnice. Ob tem vitamin C pomembno izboljša tudi absorpcijo mineralov, potrebnih za ščitnico.

Telesna dejavnost

Pri delovanju ščitnice je ključna, saj poveča občutljivost tkiv za ščitnične hormone. Prav tako je zelo pomembna pri tistih, ki so zaradi previsoke telesne teže na dieti, saj preprečuje upočasnitev presnove, ki se ponavadi pojavi ob omejenem kalorijskem vnosu. Svetuje: Sendi Lešnjak, mag. inž. prehrane, certificirana bioresonančna terapevtka