Tako zadnje dni kot kadarkoli prej, ko se je kaj slabega govorilo o princu Philipu, mu je kraljica ves čas stala ob strani.
Ker so v dnevih pred njuno platinasto obletnico poroke, ki je bila včeraj, princa še posebej imeli v zobeh zaradi domnevnih skokov čez plot, so glas povzdignili tudi njegovi zagovorniki in se spomnili besed: »On je moja opora in vir moje moči,« ki jih je na slovesnosti ob njuni petdeseti obletnici zakonske zveze o Philipu izrekla kraljica. In tako, kot je bilo – se je nadaljevalo do danes in se bo očitno za vekomaj.
POSEBNEŽ
Vojvoda Edinburški sicer velja za »z vsemi žavbami namazanega« gospoda, a očitno sta njegov smisel za humor in sarkazem tisto, česar kraljici v njenem resnem svetu manjka.
Poleg tega se je vojvoda Edinburški ne glede na svoje zabave s prijatelji in menda tudi ljubicami dosledno držal tistega, k čemur se je ob sklenitvi zakona zaobljubil, čeprav se mu ne bi bilo treba. Kot visoki aristokrat, neposredni naslednik grške in danske krone, je sam pri sebi sprejel za človeka njegovega kova zelo nenavadno življenjsko prioriteto, ki se je glasila: služenje in podpora svoji soprogi.
In Philip je edini človek, ki lahko kraljici reče, kar si želi, in z besedami, ki jih sam izbere, kar je bilo včasih tudi težavno. Prav soprog je bil tisti, ki je Elizabeti sporočil vse pomembne novice zanjo, najbolj ključni leta 1952: da ji je umrl oče in da je zdaj ona kraljica.