Vsi opravljamo in obrekujemo - ženske, moški, mlajši, starejši, izobraženi in tisti manj izobraženi. In to počnemo povsod: doma, na ulici, v trgovini, službi, šoli, na kavi s prijateljico, na zabavah, družinskih srečanjih ... Ljudje že od nekdaj radi vlačijo po zobeh druge ljudi, kot radi rečemo. Ste se kdaj vprašali, zakaj? Mi smo našli odgovor! Ugotavljamo pa tudi, da opravljanje lahko tudi pozitivno deluje na socialne stike, ter svetujemo, kako se postaviti po robu opravljivcem.
Nekateri govorijo o opravljanju, drugi o obrekovanju kakšna je sploh razlika?
Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) obrekovati pomeni »dajati neresnične, zlonamerne izjave, s katerimi se jemlje komu ugled«. Med opravljanje pa štejemo slabonamerne, vendar resnične govorice.
Morda se zdi, da je opravljanje manj škodljivo od obrekovanja, vendar v resnici ni tako. Dejstvo je namreč, da sta tako opravljanje kot obrekovanje agresivni dejanji, ki ločujeta in razdvajata ljudi, povečujeta napetost, slabo vplivata na ozračje, ustvarjata tako imenovano predalčkanje, ovirata komunikacijo, sta povsem nepravična, saj ne dopuščata opravljanemu, da bi branil svoje stališče, in ne nazadnje škodita ugledu posameznikov, ki so na tapeti, pa tudi nas samih, saj nihče ne mara človeka, ki rad opravlja.
Ne veselite se prehitro, če ste eden tistih, ki ne opravljajo, temveč le poslušajo oziroma so pasivno vključeni v opravljanje/obrekovanje, saj ravno s tem omogočate opravljivcu, da to sploh počne (še zlasti če veste, da širi neresnice). In ker opravljivca ne ustavite oziroma ga ne poskušate ustaviti, to meče slabo luč tudi na vas. Najverjetneje si ne upate postaviti po robu opravljivcu, ker se bojite, da boste potem naslednji na vrsti vi, kar zgolj kaže na vašo negotovost vase.
Opravljanje imamo v krvi
Opravljanje ali »širjenje renomejskih informacij«, kakor ta pojav imenujejo sociologi in psihologi, je temeljna značilnost človeške narave. Strokovnjaki so ugotovili, da naj bi ljudje kar 80 odstotkov pogovorov izrabili v namene opravljanja oziroma obrekovanja. To še posebej drži za Slovence, saj zelo radi opravljamo. Pravzaprav je opravljanje že skoraj naš nacionalni šport.
Ljudje opravljamo in obrekujemo iz različnih vzrokov. Nekateri čutijo potrebo po obrekovanju, ker so bodisi nevoščljivi bodisi nezadovoljni s svojim življenjem, zato uživajo v neuspehih drugih ljudi in jih tako radi izpostavljajo in javno govorijo o njih.
Pomembno dejstvo, zakaj ljudje opravljamo, pa je tudi to, da želimo na ta način vzpostaviti ali pa utrditi vezi z ljudmi. Pri tem, ko govorimo o zaupnih rečeh drugih, si namreč delimo smisel za humor, interese in vznemirjenje. Deljenje negativnih čustev pa ljudi veliko bolj zbliža kot deljenje pozitivnih. Ko se osebi še ne poznata najbolje, ju pogovor o napačnih ravnanjih skupnega znanca ali znanke zbliža, še posebej kadar so pri tem uporabljene besede »ne povej nikomur«. S tem, ko se obe osebi strinjata, da je neko ravnanje napačno, pa druga drugi sporočata tudi vrednote in si kažeta svoj pogled na svet.
Ženske čenčamo, moški izražajo svojo moč
Ljudje se pogosto sprašujemo, ali več opravljajo ženske ali moški. Preden odgovorimo na to vprašanje, poglejmo, kakšne so razlike v opravljanju med tako imenovanim šibkejšim in močnejšim spolom.
Ženske rade čenčamo predvsem o drugih ženskah (prijateljicah, sosedah, sodelavkah, taščah, svakinjah itd.). Med najbolj zanimivimi temami, s katerimi se najraje in najpogosteje ukvarjamo, so razhodi in ločitve, kuhanje in gospodinjenje, materinstvo in vzgoja, videz in oblačenje, služba in odnosi s sodelavci ter seveda moški in naše težave z njimi. Ženske se med opravljanjem pravzaprav družimo, delimo skrivnosti in se na ta način povezujemo ter ustvarjamo skupnost oziroma izkazujemo svojo pripadnost skupini.
Nasprotno pa moški z opravljanjem običajno kažejo svoje mišice oziroma moč in vpliv. Moški najpogosteje opravljajo druge moške in njihov (življenjski) stil, radi povedo tudi kaj čez ženske in njihove navade, na seznamu tem pa so obvezno tudi služba in odnosi s sodelavci, predvsem pa s šefom.
Pri opravljanju pa je ženskam in moškim skupno to, da se tako eni kot drugi ne moremo upreti vsaj občasnemu opravljanju, saj je to v človeški naravi. Zato se odgovor na vprašanje, kdo opravlja več - ženske ali moški - glasi: oboji.
V službi raje ne
V službi preživimo vsaj tretjino dneva. Tako smo skoraj vsak dan obdani s sodelavci - tako tistimi, ki so nam všeč, kot onimi, ki nam niso oziroma jih sploh ne prebavljamo. Odnosi s sodelavci so torej neizbežni. Kjer so odnosi, pa je seveda tudi opravljanje, in kjer je opravljanje, običajno nastanejo tudi konflikti in težave.
Zagotovo imate ali poznate sodelavca ali sodelavko, ki rad/a opravlja. Morda ste celo vi tisti, ki radi »obirate « ljudi za hrbtom. Vendar je služba kraj, kjer je opravljanje še posebej nezaželeno in vam lahko celo škodi. Sodelavci morajo namreč delovati kot tim, opravljanje pa razdvaja in predalčka ljudi, kar zagotovo slabo vpliva na timsko vzdušje in posledično na delovne rezultate.
Enako škodljivo je tudi opravljanje šefa oziroma nadrejenega, saj to ne le škodi njegovemu (in seveda tudi vašemu) ugledu in ga prikazuje v negativni luči, temveč vas lahko nekega dne stane tudi službe. Opravljanje zato zavoljo dobrih odnosov in pozitivnih rezultatov raje prihranite za prosti čas.
Če timsko vzdušje kvarijo negativni sodelavci, ki ne delujejo v skupno korist in negativno vplivajo na delovno uspešnost celotnega tima, pa je, kot trdijo ameriški strokovnjaki, »negativce« celo koristno opravljati.
