A preredko se vprašamo, katere so naše vrednote in katere želimo razvijati pri svojih otrocih. In vedeti je treba, da jih otrok osvoji skozi odnose in ne prek našega moraliziranja.
Če nam je na primer na prvem mestu vrednota poštenje, jo bo otrok osvojil le tako, da smo sami pošteni. Kajti v bistvu vrednote pogojujejo naša dejanja in nas določajo. Danes pogosto poslušamo o tem, kako mladi nimajo nobenega spoštovanja do starejših. Nekateri ga res nimajo, a če pobližje pogledamo te mlade, se pokaže, da te vrednote žal niso osvojili doma, ker so nespoštljivi tudi njihovi starši. Na svoje otroke so kričali, jih zmerjali, kritizirali, poniževali in celo tepli. Za navideznim discipliniranjem se skriva vzgojni pristop, ki temelji na nevednosti in nemoči.
Ko dom odpove, nam preostane šola, ki bi morala biti zgled vrednot. Vsak učitelj naj bi bil zgled. A kako naj se mladi naučijo spoštovanja, če imajo smolo, da jih poučuje učitelj, ki obvladuje razred le s kričanjem. In potem odpove še »šola«, kajti, taka, ki dopušča, da učitelji kričijo na učence, ima težavo. Ian Gilbert, ustanovitelj Neodvisnega poučevanja je nekoč dejal: »Zakaj učitelji kričijo na učence? Samo zato, ker lahko.«
Z vrednotami ni enostavno, ne pomaga, če o njih le govorimo, treba jih živeti. Kako? Vzemimo primer iz živalskega sveta, iz življenja divjih gosi.
1. Ko goska maha s krili, ustvarja vzgon za ptico, ki leti za njo. Z letenjem v formaciji v obliki črke V je cela jata za 71 odstotkov uspešnejša, kot če bi letela vsaka ptica posebej.
Nauk: Ljudje, ki med seboj delijo skupne cilje in občutek za skupnost, lahko gredo tja, kamor so namenjeni, hitreje in lažje, saj jih vodi medsebojno zaupanje.
2. Če goska izpade iz formacije, nenadoma začuti sunek in upor, ki nastane pri individualnem letenju. Zaradi prednosti, ki jih prinaša vzgonski veter ptice, ki leti neposredno pred njo, se zato izpadla ptica hitro pomakne nazaj v razporeditev.
Nauk: Če imamo vsaj toliko občutka, kot ga imajo gosi, bi morali ostati skupaj s tistimi, ki so namenjeni tja, kamor gremo tudi mi, in biti pripravljeni sprejeti njihovo pomoč ter obenem pomagati drugim.
3. Ko se vodilna gos utrudi, se pomakne na rep razporeditve, njeno mesto pa zasede druga.
Nauk: Menjavanje težkih nalog in delitev vodenja je koristno. Ljudje smo, kot gosi, odvisni od medsebojnih spretnosti, sposobnosti in individualnih razporeditev darov, talentov in virov.
4. Gosi v razporeditvi z gaganjem spodbujajo gosie v sprednjem delu, da držijo hitrost.
Nauk: Prepričati se moramo, da je naše »gaganje« spodbudno. Produktivnost je veliko večja v skupinah z veliko spodbude. Moč spodbude (podpirati lastne ideje ali prepričanja drugih) je tista kakovost »gaganja«, ki jo iščemo.
5. Ko goska zboli, je ranjena ali ustreljena, dve goski zapustita razporeditev in ji sledita, da ji pomagata in jo zaščitita. Z njo ostaneta tako dolgo, dokler ne pogine ali je znova sposobna leteti oziroma ujeti svojo jato.
Nauk: Če imamo vsaj toliko občutka kot gosi, bomo drug drugega podpirali v dobrem in slabem.
Se lahko od gosi kaj naučimo?
Torej, kaj so naše vrednote: prijateljstvo, zdravje, svoboda, sodelovanje, ljubezen, zaupanje, iskrenost, odgovornost, morda strpnost. In prav te nam primanjkuje. Kako naj otrok zmore sprejeti drugega sovrstnika, če odrasli ne zmoremo sprejeti dejstva, da ima vsak svoj pogled na določeno stvar ali situacijo ali drugačno mnenje.
