Morda ste se igricam še nekako izognili, pa so vašega mladostnika zaposlila družbena omrežja. Ki ga v resnici delajo vse manj družabnega …
Opazili ste, da je zjutraj vaš otrok nenaspan. Ko ste ga povprašali, ali je spal ponoči, vas je na hitro odpravil. Med družinskim kosilom je šel že dvakrat »na stranišče« in odnesel posodo v stroj (ter mimogrede pogledal na računalnik ali telefon, kaj se dogaja, medtem ko ni bil pred zaslonom). Kateri so še opozorilni znaki, da se je vaš otrok ujel v navidezni svet, ki ga je posrkal tako močno vase, da ne zna več normalno delovati v navadnem svetu? Kako se odvisnosti znebiti in kaj vse lahko naredimo, da do nje sploh ne bi prišlo, nam je razložila Zala Janežič, univ. dipl. psihologinja, svetovalka v programih Logout, centru pomoči pri prekomerni rabi interneta.
Kdaj je igranje igric varno?
O varnem igranju računalniških oziroma spletnih iger lahko govorimo takrat, ko otrok igra igre, ki so vsebinsko njegovim letom primerne, ter ko igranje iger ne vpliva na druga pomembna življenjska področja, kot so konjički, šolske obveznosti, druženje z vrstniki izza zaslonov, družinski odnosi. Pomembna je torej zmerna oziroma uravnotežena uporaba spleta in digitalnih tehnologij ter namen igranja – na primer velika razlika je, ali gre zgolj za zabavo ali pa igranje postane način spoprijemanja ali bežanja od stisk in težav.
Kateri otroci so še posebno nagnjeni k odvisnosti?
Za nekatere otroke obstaja večje tveganje, da bodo ob daljšem času čezmerne uporabe spleta in naprav, kot so računalniki, tablice, pametni telefoni, čez čas razvili tudi odvisnost oziroma zasvojenost. Mnogo dejavnikov tveganja za razvoj zasvojenosti sega v družino, kot na primer prisotnost zasvojenosti v družini, neurejeni družinski odnosi, manj zdravi vzgojni slogi ipd. Med dejavnike tveganja spadajo tudi različne duševne težave (na primer tesnobnost, motnje pozornosti, depresija), osamljenost oziroma pomanjkanje odnosov z vrstniki, različne travmatične izkušnje, nizka samopodoba ipd.
Kako prepoznati otroka, ki je odvisen od igric?
Znaki čezmernega igranja iger se kažejo v zanemarjanju drugih aktivnosti, obveznosti in interesov v življenju, prezaposlenosti z razmišljanjem o igrah, izgubljanju občutka za čas, preživetega na napravah, motnjah spanja kot posledica igranja dolgo v noč, nihanju razpoloženja (prijetna občutja ob igranju iger, neprijetna ob drugih aktivnostih), poslabšanju medosebnih odnosov – nesoglasja in umikanje, zelo močni odzivi ob odvzemu iger oziroma naprave (na primer bes, lahko tudi nasilna vedenja – do sebe ali drugih).
Kako otroku pomagati iz odvisnosti? Lahko to naredimo sami?
Pomembna je preventiva – vzgoja zdravega odnosa do uporabe naprav že od obdobja malčka naprej. Otroci potrebujejo starše, ki jim nudijo zgled ustvarjalne, varne in uravnotežene uporabe naprav, ter starše, ki dosledno omejujejo uporabo naprav ter hkrati ponudijo alternative preživljanja prostega časa. O zasvojenosti pri otrocih lahko govorimo takrat, ko čezmerna uporaba naprav traja že dalj časa in se težave poglobijo do te mere, da je nujna tudi strokovna pomoč. Prvi korak je na strani staršev, da poiščejo pomoč in začnejo spreminjati svoje odzive na otroka, poiščejo stik z njim, postavijo jasna družinska pravila glede uporabe naprav.
Kako je videti zdravljenje?
V organizaciji Logout uporabnikom (tako otrokom in mladostnikom kot odraslim osebam) nudimo individualne svetovalne obravnave enkrat tedensko ter možnost vključitve v podporno skupino. Skupaj z uporabniki znotraj zaupnega odnosa poiščemo zanj pomembne cilje, ki so pogosto vezani na prosti čas, vrstnike, šolo, iskanje interesov ipd. Pri otrocih in mladostnikih je sodelovanje staršev zelo pomembno, za njih je na voljo podporna in edukativna skupina, po potrebi pa tudi individualna in družinska obravnava. Poleti za uporabnike svojih programov organiziramo tudi teden brez naprav, ki ga ob zabavnih aktivnostih preživimo skupaj v naravi, ter jim s tem ponudimo izkušnjo kakovostnega časa brez interneta. Sicer pa pri Logoutu uporabnike spodbujamo k ustvarjalni uporabi naprav ter k uresničevanju lastnih potencialov tudi na spletu (na primer programiranje, animacija, oblikovanje strani …).
Koliko otrok v Sloveniji je odvisnih od igric?
Lani je NIJZ v sodelovanju z Mladinskim združenjem Brez izgovora objavil rezultate raziskave o čezmernem igranju iger med slovenskimi osmošolci – 2,5 odstotka vseh osmošolcev naj bi kazalo znake resnih težav. V organizaciji Logout opažamo, da se starostna meja otrok, ki prihajajo k nam po pomoč, niža, v zadnjih dveh letih prihaja k nam po pomoč veliko osnovnošolcev.
Kako lahko pri majhnem otroku, ki še ni prišel v stik z igricami, preprečimo, da bi kdaj postal odvisnik?
Nevarnost seveda ne leži v igricah samih, iger je na trgu prav toliko, kot je različnih okusov. Igralci sami povedo, da se z igrami preizkušajo v različnih kognitivnih izzivih, se med seboj družijo, se zabavajo, ustvarjajo … Pomembno je, da je igranje iger zmerno. Ključ leži v varovalnih dejavnikih, ki smo jih že omenili – kakovostni medosebni odnosi, dober zgled uporabe, zdrave omejitve in dogovori uporabe naprav, spodbujanje drugih aktivnosti ipd.
Kako prepoznamo, če smo odvisni sami?
Na to nas bodo verjetno opozorili tudi naši bližnji, saj si zasvojene osebe svoje težave pogosto zanikajo in se z njimi le stežka spoprimejo. Težave lahko prepoznamo predvsem po tem, da smo izgubili nadzor nad uporabo spleta, da kljub poskusom prenehanja ali zmanjšanja uporabe vedno znova izgubljamo nadzor nad uporabo spletnih aktivnosti, na primer iger, družbenih omrežij, spletnega nakupovanja, iger na srečo in brezciljnega brskanja. To za seboj povleče veliko posledic na večjih življenjskih področjih: odnosi, delo, interesi … Aktivnost na spletu postane prva in za nas najpomembnejša potreba.
Kako preprečiti odvisnost od igric pri otrocih, če je kdo v družini (sorojenec ali starš) odvisen od njih?
Starši morajo ukrepati, si poiskati pomoč, da začnejo sami spreminjati odnos, komunikacijo in vzgojo svojih otrok, ter hkrati poiskati strokovno pomoč tudi za otroka, ki že ima težave. S tem bodo seveda veliko naredili tudi za svoje druge otroke, ki ne kažejo znakov težav čezmerne uporabe spleta in naprav.
Se bojite, da je vaš otrok zasvojen?
Odtipkajte www.logout.si, kjer vas čakajo vprašalniki o tem, ali je vaš otrok zasvojen z navideznim svetom, ter nasveti, kako pomagati njemu in sebi, skupine za pomoč in strokovnjaki za individualne pogovore. Pri Logoutu verjamejo, da lahko sleherni uporabnik, ki je izgubil nadzor, znova vzpostavi bolj zdrav odnos do rabe navideznega sveta, ter tako vnovič polno zaživi. Njihovi inovativni pristopi in programi so brezplačni, delujejo v Ljubljani in Izoli.
Slovenski roman o najstniku, zataknjenem v navideznem svetu
Neli K. Filipić: Povej mi po resnici
Pravkar je pri Mladinski knjigi izšel roman o odvisnosti od računalniških iger, odtujenosti v družini, spletanju pristnih medčloveških vezi in pasteh uporabe sodobnih tehnologij, ki svet zasvojenosti prikaže zelo živo. Pripoveduje o Simonu, najstniku, brezupno zataknjenem v blodnjakih navideznih svetov. In o Evi, ki po naključju vstopi v njegovo življenje. On prihaja iz odtujene, razpadle družine, ona iz negovanega in razumevajočega okolja. Zdi se, da je Simon dvignil roke nad resničnostjo in srečanje z Evo bi morda lahko pripomoglo k temu, da se prebudi iz otopelosti. A to ni tako preprosto.
