Zdaj življenje bolj ceni in je tudi zase začel bolje skrbeti, tako da je celo videti bolje kot prej, pa čeprav so bili sprva zdravniki previdni pri napovedih glede zdravljenja.
»Odločilno je moje razmišljanje, ki se je precej spremenilo. Zdaj vstajam ob sedmih, se hitro oblečem in vsak dan eno uro tečem, česar prej nisem prakticiral. Z zdravnikom sem se dogovoril, da tečem ne glede na vreme. Na morju zdaj veliko plavam, kar zelo pomaga. Prej mi je bilo dovolj, da sem bil v Crikvenici in sem gledal morje. Zgodilo se je celo, da vse poletje nisem niti enkrat zaplaval, kar je res grozno! Po nesreči sem zamenjal glavo v pozitivnem smislu. Lahko rečem, da je v vsaki stvari nekaj dobrega, zato sem prepričan, da me čaka lepše življenje,« je optimističen Slavc, ki je bil seveda vedno zelo priljubljen v vsaki družbi tudi zato, ker je bil vedno nasmejan in pozitiven.
Pomoč drugim
Slavko tudi priznava, da je zdaj sebe postavil res na prvo mesto. »Najprej moraš poskrbeti zase, za svojo družino in prijatelje, za vse druge pa ti mora biti vseeno, kaj si mislijo. Prej sem bil do vseh korekten, če pa mi zdaj nekdo ponuja, naj nekaj spijem, le vstanem in grem. Zdaj sem res zadovoljen, saj sem prišel do tega, ko ne' blefiram' in ko sem to, kar sem. V Soči sem spoznal, da je prava sreča v tem, da lahko pomagaš drugim …«