Estrada

Praznuje Joan Baez

STA
9. 1. 2016, 07.43
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Joan Baez je glasbenica z močnim vplivom. Bila je sinonim ameriškega gibanja za državljanske pravice, navdihovala je odpor proti vietnamski vojni in Vaclava Havla v boju za Češko republiko. Kadar gre za vprašanje osebnih svoboščin, je vedno v ospredju. Čeprav označena za kraljico folka, je domača v različnih zvrsteh. Danes je dopolnila 75 let.

Reuters
Joan Baez

Joan Chandos Baez se je rodila na Staten Islandu v New Yorku in si pri 14 letih kupila prvo kitaro. Občinstvo jo je prvič spoznalo leta 1959 na folk festivalu v Newportu, leto kasneje si je na njem že prislužila samostojni nastop.

Kot folk pevka je v 60. letih odigrala eno ključnih vlog pri oživitvi žanra in v teh turbulentnih časih ameriške zgodovine skozi glasbo izražala svoja družbena in politična prepričanja. Njena družbena angažiranost jo je ustoličila tudi med vodilne izvajalce protestne pesmi. Glasbeni izraz je kasneje razširila z drugimi zvrstmi.

Svojo prvo, po sebi poimenovano ploščo, je izdala leta 1960 in z večinoma priredbami tradicionalnih pesmi dosegla izjemen uspeh tako v ZDA kot širše.

Čeprav je tudi tekstopiska, je pretežno znana po občuteni interpretaciji skladb drugih avtorjev. Posnela je pesmi skupin, kot so The Allman Brothers Band, The Beatles in The Rolling Stones, ter kolegov, kot so Jackson Browne, Johnny Cash, Willie Nelson, Woody Guthrie, Paul Simon in Stevie Wonder.

Leta 1963 je utrla pot Bobu Dylanu in se z njim odpravila na turnejo. Prav ta vez je zaznamovala folk glasbo v 60. letih, Baezova pa je na samostojnem albumu izdala tudi svoje različice danes dobro znanih Dylanovih pesmi. Bila je tudi ena od zvezd festivala Woodstock.

Pevka, znana po skladbah, kot so We Shall Overcome, Diamonds & Rust ter The Night They Drove Old Dixie Down, je izdala nekaj ducatov albumov ter med mnogimi nagradami in priznanji, ki jih je prejela v svoji karieri, dobila tudi grammyja za življenjsko delo.

Kot aktivistka je leta 1963 korakala ob Martinu Luthru Kingu, leta 1979 je ustanovila organizacijo za človekove pravice, leta 1989 je podprla žametno revolucijo v Pragi. Pela je na prvi turneji Amnesty International, bila udeležena pri svetovnem praznovanju 90. rojstnega dneva Nelsona Mandele, pridružila se je protestnikom proti vojni v Iraku. Sodelovala je na številnih dobrodelnih koncertih po vsem svetu.

Slovensko občinstvo je nazadnje navdušila lani v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, pred tem je leta 2007 nastopila v Hali Tivoli.