Novice Svet24

Victoria in Charlota sta pri nas na študijski izmenjavi že od septembra. Obe prihajata iz južne Španije in pravita, da se pri nas dobro počutita. »Obožujem to deželo. Čudovita je. Všeč so mi gore, gozdovi in čudovite smaragdne reke, veliko je zelenja. Ljudje so prijazni in večina govori angleško, zato s komunikacijo ni večjih težav. Lahko povem tudi, da so študenti do nas študentov na izmenjavi zelo pokroviteljski in takoj priskočijo na pomoč. Tako imam čudovito izkušnjo,« je razlagala Victoria, študentka medicine.

arhiv

Victoria in Charlota sta pred odhodom v Miren - Kostanjevico preverili nekaj spletnih strani, a sta povedali, da o kraju ni zapisanih veliko informacij. Tudi uradna spletna stran ni namenjena turistom. Podatki so zgolj v slovenskem jeziku. Največ informacij sta našli na spletni povezavi kraji.eu/slovenija/cerje/eng. Za obisk občine Miren - Kostanjevica sta si izposodili avto, saj možnosti javnega prevoza nista našli.

Zanimivosti več kot preveč

Dekleti sta se na pot odpravili na sobotno jutro. Iz Ljubljane do Bilj, vasice, v kateri sta prenočili, sta potrebovali dobro uro in pol. »Med potjo naju je spremljala čudovita narava, ki se je bliskovito spreminjala. Ko sva prispeli, naju je sprejela prijazna lastnica. Veliko nama je povedala o tej regiji in naju opremila s številnimi informacijami. Priskrbela nama je nekaj brošur in zemljevidov ter nama razložila, kje najdeva glavne znamenitosti v občini Miren - Kostanjevica.

ARHIV

Povedala je, da so v občini številni vodnjaki, ki so bili v zgodovini pomembni, nadaljujejo pa se tudi na italijanski strani. Svetovala nama je, da se zapeljeva do kraja Cerje, kjer je na vrhu gore stolp. Od tam je čudovit razgled, tam pa stojita tudi turističnoinformacijski center in manjša kavarna. Predlagala je, da obiščeva muzej čevljarstva v kraju Miren in umetniško razstavo, če pa bi si želeli še nekaj adrenalina, naj si privoščiva jadralno padalstvo in vožnjo s kajaki,« je povedala Victoria.

Čez pokopališče državna meja

Dekleti sta se pozanimali tudi o mestih, kjer lahko poskusimo tradicionalno slovensko hrano. Prijazna lastnica jima je svetovala tri lokacije, dekleti pa povabila tudi v svojo restavracijo. »Odločili sva se, da bova kosilo pojedli nekje na poti, večerjo pa si privoščili v hotelu. Opazili sva namreč, da v restavracijo prihaja veliko ljudi, hrana pa je bila že na prvi pogled videti izvrstna. Za kosilo sva si privoščili pico v Mirnu, lahko pa povem, da so v restavraciji ponujali tudi veliko drugih jedi. Po kosilu sva se odpravili do pokopališča, čez katerega poteka mejna črta med državama, ki označuje delitev med Italijo in nekdanjo državo Jugoslavijo, danes Slovenijo,« je razložila Victoria.

Pogled do morja

Potem sta se dekleti odpeljali do turističnoinformacijskega centra, a še preden sta prispeli do Cerja, sta se ustavili pri gradu v Mirnu. Victoria je povedala, je bilo tam lepo in precej navdušujoče, saj se cesta vije čez goro. »Priznati moram, da sva se precej zabavali, saj sva našli trampoline in si privoščili tudi nekaj otroške nagajivosti. Potem sva pot nadaljevali do Cerja, kjer sva obiskali Tic. Sprehodili sva se naokrog in uživali v čudovitem razgledu, si priskrbeli še nekaj brošur in informacij ter se odločili, da počakava na sončni zahod. Sonce je bilo zelo veliko in rdeče, razgled pa zares čudovit. Z vrha sva lahko videli tudi morje,« je navdušeno pripovedovala Victoria.

OSEBNI ARHIV

»Za prste obliznit'«

Po romantičnem sončnem zahodu sta se dekleti vrnili v hotel, se nekoliko odpočili, nato pa se odpravili na večerjo. »To je bil odličen izbor. Hrana je bila več kot odlična. Jaz sem si privoščila gobovo juho, Charlota pa rižoto. Seveda se nisva mogli upreti sladicam. Mislim, da sem jedla najboljši čokoladni sufle, Charlota pa je uživala v panakoti. Za prste obliznit'! Siti in prijetno utrujeni od hrane sva se nato odpravili v sobo in precej hitro legli k počitku, saj sva želeli izkoristiti še nedeljsko jutro. Zgodaj sva vstali, si privoščili odličen zajtrk, ki me je spominjal na dom, nato pa se s prijazno lastnico dogovorili za izposojo električnih koles. Odkolesarili sva mimo cerkva, spomenikov padlim v drugi svetovni vojni, številnih vodnjakov in nekajkrat prečkali smaragdno reko. Na poti sva srečali veliko ljudi na kolesih, predvidevali sva, da gre za kakšno gorsko kolesarjenje ali kaj podobnega. Ljudi ni bilo veliko na ulicah, z nekaterimi sva sicer želeli spregovoriti, a jim je angleščina povzročala preglavice. Med potjo sva se ustavili še v manjši trgovini, nato pa se vrnili do hotela, poravnali obveznosti in se vrnili v Ljubljano, saj sva morala dokončati še nekatere študijske obveznosti,« je povedala Victoria.

Slabost je le javni prevoz

»Lahko povem, da sva imeli čudovit vikend. Raziskali sva delček Slovenije, ki ga sicer gotovo ne bi, in uživali v čudovitih razgledih ter odlični hrani. Če bi morala izpostaviti slabost tega območja, je to javni prevoz. Morda nisva raziskovali dovolj, priznam pa, da sva imeli tudi težave z razumevanjem, saj je stran o tej občini zgolj v slovenščini. Tako sva našli le povezavo do Nove Gorice, ki pa je bila za najin proračun predraga. Nisva imeli druge možnosti, kot da sva najeli avto. Toda odločitev je bila prava. Torej občina Miren - Kostanjevica je bila čudovito presenečenje. Nisem si mislila, da bom toliko videla in doživela ter se v raziskovalnem vikendu tudi zares nekoliko odpočila,« je zaključila Victoria.

Galerija

Poglej vse fotografije (11)

OSEBNI ARHIV