Novice Svet24

V Sloveniji živi že vrsto let. Najprej jo je obiskal kot turist, vendar kot pravi, mu je bila sreča tukaj naklonjena v drugačnem smislu. Spoznal je dekle (v še takratni Jugoslaviji), se zaljubil in si tukaj kasneje tudi ustvaril družino. Kot pove, se pri nas dobro počuti. Všeč so mu narava, ljudje, tok življenja.

William se je s sinom Robijem že dvakrat udeležil turistične patrulje. Obiskal je že Črnomelj, kjer je poletno vročino preganjal z namakanjem nog v hladni Krki, pa tudi Gornjo Radgono. Tam je užival ob kozarcu penečega vina in se navduševal nad rolls-royceom ter bogato muzejsko zbirko. Pot do Radencev je tako skorajda že poznal, saj so le nekaj kilometrov oddaljeni od Gornje Radgone.

Vse je šlo narobe

Najprej sta se s sinom odpravila do stanovanja, ki sta ga rezervirala prek spletne strani Airbnb. Stanovanje je bilo nekoliko oddaljeno od Radencev, a po fotografijah sodeč vredno obiska in prevoženih kilometrov. »Stanovanje se je nahajalo v Gradišču ali Tišini, ne spomnim se točno. Ob prihodu sva naletela na kar precej težav. Hiška, v kateri sva želela preživeti vikend, je imela pokvarjeno kurjavo. Nikakor nisva mogla prižgati peči. Na srečo sva našla dva kaloriferja. Poklicala sva lastnika, vendar ga ni bilo doma. Na pomoč nama je priskočilo njegovo dekle, a žal tudi ona ni znala pomagati. Zato sva se z Robijem odpravila v Mursko Soboto na večerjo. Obiskala sva restavracijo Zvezda. Bilo je prijetno, osebje je bilo prijazno, dobro so govorili angleško, tudi hrana je bila odlična. Privoščila sva si pico. Kmalu zatem, ko sva se najedla, je najin večer popestrila še živa glasba, prijetno je bilo,« pove William.

Po večerji in krajšem sprehodu po Murski Soboti sta se vrnila v stanovanje, kjer pa presenečenj še ni bilo konec. Ob prihodu sta ugotovila, da v stanovanju prav tako ni tople vode. »Nisva se mogla oprhati. Pravzaprav je bila voda tako mrzla, da si je bilo neprijetno umiti roke. Poskusila sva vklopiti bojler in usposobiti ogrevanje, pa sva na koncu ostala še brez elektrike. K sreči sva našla nekaj sveč, da sva si lahko svetila, saj je bilo temno kot v rogu,« razočarano razlaga William. »Naslednje jutro sva tako spakirala kovčke in se odpravila, saj tam nisva želela preživeti še ene mrzle noči,« dodaja.

osebni arhiv

Informacij ni bilo veliko

Odpravila sta se v Radence in tam najprej poiskala turističnoinformacijski center. »Večina brošur v Ticu je bila v madžarščini ali nemščini. Informatorka nama je ponudila le eno brošuro v angleščini, bolj zgibanko, v kateri nisva našla veliko informacij o kraju. Pravzaprav sva našla le razlago treh src in še nekaj zgodovinskih podatkov. Slabo napisano,« komentira William, ob tem pa poudari, da je bila informatorka prijazna, vendar ji je angleščina povzročala precej težav. »Ko sva vprašala po restavracijah v kraju, nama je ponudila le eno restavracijo, vendar sva želela kaj drugega. Zato nama je predlagala, da se odpeljeva v Mursko Soboto ali pa obiščeva gostišče v Gornji Radgoni. Zahvalila sva se za prijaznost in se odločila, da raziščeva termalnozdraviliški kompleks,« razlaga William.

V kopališču sta se ogrela

Ob obisku kompleksa sta se najprej sprehodila skozi park in tam posnela nekaj fotografij. Ogledala sta si radenski vrelec, nato pa sta se odločila, da si privoščita kavo in rogljiček v hotelski kavarni ter se nekoliko pogrejeta. Po sladkem zajtrku sta si William in Robi privoščila razvajanje v termalni vodi v kopališču za dobre tri ure. »Zelo je prijalo. Lepo je bilo. Osebje je bilo zelo prijazno, lepo je poskrbljeno za garderobo, tudi sam kompleks je lepo urejen. Vmes sva si privoščila še manjši prigrizek, saj je v kopališču tudi manjša restavracija. Zares sva uživala, predvsem pa sva se dobro ogrela,« nasmejano pravi William.   

Navdušen nad mlinom na Muri

Osebni arhiv

Po sproščanju v kopališču sta se William in Robi, po predlogu informatorke, odpravila do Veržeja, kjer sta si ogledala mlin na Muri. »Fascinantno je bilo. Mlin je poganjalo vodno kolo. Česa takega še nisem videl. Starejši gospod (mlinar) nama je razkazal mlin, ki je star več kot tristo let. Žal ni govoril angleško, a vse, kar je pokazal, je delovalo. V kotu so bile zložene velike vreče z moko, želel sem fotografirati, vendar ni dovolil. Vsekakor vredno ogleda, saj česa takega nisem videl niti v Ameriki. Z Robijem sva kupila manjšo vrečo moke za spomin, nato pa sva se odpravila naprej. Počutila sva se, kot bi bila v časovnem stroju,« navdušeno pripoveduje William.

Ogledala sta si konjeniški klub

Po ogledu sta si želela privoščiti kosilo, vendar v Veržeju nista našla restavracije, ki jima jo je predlagala informatorka, zato sta se odpravila v Mursko Soboto. Med potjo sta našla zapuščen dvorec, kjer so imeli urejen jahalni klub. In ker je Robi velik ljubitelj konjev, sta se za nekaj časa pomudila tam in si ogledala, kako urejajo manežo za dresuro konjev, ter nekaj dresur. »Tam sva srečala tudi psa, ki se je brez strahu sprehajal med konji. Bil je zelo podoben našemu, ki ga imamo doma. Rekel bi, da sta brata. Prišel se je celo pocrkljat. Moral sem ga fotografirati za spomin,« je bil navdušen William. 

osebni arhiv

Kosilo v futuristični restavraciji

osebni arhiv

Po ogledu konjušnice sta se odpravila do središča Murske Sobote. Kot povesta, je bilo mesto prazno, trgovine pa zaprte. Sprehodila sta se okoli hotela Diana, si ogledala tržnico in tam našla bar s hrano. »Precej dodelan bar sva izbrala. Notranjost me je spominjala na film Mad Max, saj je bila zelo futuristična. Osebje je bilo prijazno, hrana nadvse okusna in mislim, da sem jedel največji hamburger v Sloveniji,« v smehu pove William. Po odličnem kosilu sta se popotnika odpravila domov. William dodaja, da je nad Radenci nekoliko razočaran, razen termalnokopališkega resorta ni bilo veliko za videti, vsekakor pa se želi še kdaj vrniti.

Galerija

Poglej vse fotografije (6)

osebni arhiv