Roščina je lanskega avgusta, ko se je zaradi reportaže podala na ozemlje pod nadzorom ruskih sil, izginila v neznano. Dolgo časa ni bilo jasno, kaj se je z njo zgodilo, nato je aprila letos njen oče prejel pismo ruskega obrambnega ministrstva, v katerem so mu sporočili, da je njegova hčerka pristala v ruskem priporu. Okoliščin njene aretacije niso pojasnili, prav tako niso razkrili, kje je zaprta. Včeraj je odjeknila vest, da naj bi Roščina v ruskem priporu umrla, kar je zvečer potrdil tiskovni predstavnik ukrajinskega štaba za koordinacijo vojnih ujetnikov Petro Jacenko. Pojasnil je, da okoliščine njene smrti še ugotavljajo. Neodvisni ruski portal Mediazona medtem poroča, da naj bi Roščina umrla med prevozom v Moskvo, kamor naj bi jo premestili iz zapora v Taganrogu na meji z Ukrajino.
Roščina je kot samostojna novinarka delala za različne medije, vključno z Ukrainsko Pravdo in medijsko organizacijo Radio Svobodna Evropa (RFE/RL), ki jo financira ameriška vlada. Z svoje poročanje z vzhoda Ukrajine je leta 2022 prejela nagrado Mednarodnega ženskega medijskega sklada (IWMF).
Vest o njeni smrti je že dvignila veliko prahu v človekoljubnih organizacijah in evropskem novinarskem cehu. »Svetovno skupnost pozivamo, naj okrepi pritiske na Rusijo, da mora ta izpustiti vse ukrajinske novinarje, ki jih je nezakonito pridržal okupator,« so zapisali v ukrajinskem nacionalnem sindikatu novinarjev NUJU. V ruskem ujetništvu naj bi bilo na tisoče ukrajinskih civilistov, med njimi tudi številni novinarji. Ukrajinske oblasti so maja letos sporočile, da se pogajajo za izpustitev več kot 20 medijskih delavcev, ki so jih na okupiranih območjih zajeli Rusi.
