Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je včeraj ugotavljal, da za svetovno ureditev prihaja »obdobje strateške tekme... Kitajska opazno veča svojo moč, tudi skozi jedrsko oboroževanje ali nadlegovanje svojih sosed, kot je Tajvan.«
Ob tem je predstavil nov strateški načrt zavezništva, ki za razliko od tistega z leta 2010 daje večjo težo Kitajski, čeprav kot najpomembnejša grožnja ta hip ostaja Rusija. Kaj v zvezi s Kitajsko tako skrbi Nato?
Nejasne skrbi
Državni sekretar ZDA Antony Blinken je bil jasen, da Kitajska predstavlja resen izziv predvsem načinu, kako si svetovno ureditev predstavlja ZDA, ko je obtožil Peking spodkopavanja reda, »v katerega verjamemo in smo ga pomagali graditi.«
Strateški dokument, ki so ga spisale članice na srečanju, pa omenja »hibridne in kibernetske operacije, opozicijsko retoriko in dezinformiranje z namenom krniti varnost zavezništva«. V zvezi z vezmi, ki jih Peking sklepa z Moskvo, pa dokument v Kitajski vidi »spodkopavanje mednarodne ureditve«, kar velja razumeti skupaj z besedami državnega sekretarja ZDA predvsem kot spodkopavanje reda, kakršen ustreza ZDA in njenim zaveznicam.
Gospodarstvo
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Tajvan kot Ukrajina
V Madrid so bili vabljeni tudi predstavniki Južne Koreje, Avstralije, Japonske in Nove Zelandije, a je največ skrbi glede Kitajskih apetitov do Tajvana prišlo predvsem s strani Velike Britanije. Britanska skretarka zunanjega ministrstva Liz Truss je ponovila analogijo med Tajvanom in Ukrajino ter pozvala k čim prejšnji oborožitvi Tajvana.
»Vedno obstaja težnja – in to smo videli že pri vojni v Ukrajini – lahkomiselnega upanja, da ne bo prišlo do najslabšega«, kar je v Ukrajini po njenem privedlo do zamujene priložnosti predvsem za dostavljanje orožja napadeni državi. »To lekcijo momramo sprejeti in uporabiti v Tajvanu. Vsaka oprema, ki smo jo poslali, zahteva več mesecev urjenja«, je še pozvala Nato, naj se podviza pri svoji preventivni obrambi države, ki sicer ni članica Nata.
Kitajska Nato poziva k opustitvi »hladnovojne miselnosti«
Na izražene skrbi pa je predstavnik Kitajskega zunanjega ministrstva Zhao Lijian obtožil članice Nata, da predvsem hrepenijo po »novi hladni vojni« ter zabrusil, naj Nato »preneha povzročati zmedo v Aziji in svetu,« če to že počne v Evropi. Po njegovem je predvsem na Natu, da »opusti hladnovojno miselnost« in preneha s stalnim iskanjem sovražnikov.
