Še vedno je prvi odjemalec ruskega zemeljskega plina in nafte Evropska unija, ki pa pospešeno zmanjšuje svojo energetsko odvisnost od Rusije. Od celotnega ruske prodaje je šlo v EU 61 odstotkov, proti Moskvi pa se je steklo okoli 57 milijard evrov, skupno pa je Rusija s prodajo nafte in plina zaslužila 93 milijard evrov. Cena fosilnih goriv je bila za približno 60 odstotkov višja kot lani.
Do vojne je največ fosilnih goriv iz Rusije uvozila Nemčija, zdaj pa jo je prehitela Kitajska, kar glede na njeno velikost in potrebe po energentih, ni presenetljivo. Kitajci so Rusom plačali 12,6 milijarde evrov, takoj za njimi je Nemčija (12,1 milijarde evrov), na tretjem mestu sledi Italija (7,8 milijarde evrov). Najbolj so nabavo zmanjšale Poljska, ZDA in Baltske države. so pa zato do ruske nafte po ugodnejših cenah prišle Indija, Združeni arabski emirati in, kot že omenjeno, Kitajska.
Na prvo mesto v kategoriji uvoznik ruskega plina pa se je zavihtela Francija, ki je v času vojne v Ukrajini še povečala nabavo.
Obseg izvoza se je maja v Rusiji v primerjavi z obdobjem pred invazijo nekoliko zmanjšal, in sicer za približno 15 odstotkov, saj so se številne države in podjetja izogibale ruskim dobavam.Zaradi skoka cen energentov, kar je posledica sankcij Zahoda zoper Rusijo, pa so prihodki od fosilnih goriv kljub količinsko manjši prodaji rekordni, poroča CREA. Cilj sankcij pa je bil, da bi zmanjšali dotok denarja v Moskvo in posledično znižali rusko sposobnost financiranja vojne.
