Govora je seveda o embargu na rusko nafto. Kot smo že poročali, gre za delno prepoved uvoza ruske nafte, saj se nanaša zgolj na tisto, ki jo države članice EU uvozijo po morju, ne pa tudi na nafto, ki prispe po naftovodih. Skupaj gre za približno dve tretjini nafte, ki jo Rusija dobavi Evropski uniji. Po navedbah Michela bodo imele »sankcije nemudoma učinek na 75 odstotkov uvožene nafte. Do konca leta pa bo prepovedanih 90 odstotkov nafte, ki jo Rusija uvozi v Evropo.« Da bo do konca leta dejansko prekinjenega približno 90 odstotkov uvoza ruske nafte, je potrdila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Zavezo, da se bosta do konca leta odpovedali nafti, ki po kopnem prispe v Evropo, sta namreč dali tako Nemčija kot Poljska. Ob koncu leta naj bi tako uvažali le še nafto, ki jo po južnem kraku naftovoda Družba uvažata Madžarska in Slovaška, kar pa bi lahko pozneje nadomestili tudi s povečanjem zmogljivosti Jadranskega naftovoda (Janaf), ki teče prek Hrvaške.
Prilagoditve možne v kratkem roku
Spomnimo, madžarski predsednik Viktor Orban je nasprotoval kakršnim koli sankcijam, ki bi bile usmerjene v rusko nafto, saj tega po njegovih besedah ne bi preneslo madžarsko gospodarstvo. Z izvzetjem južnega kraka naftovoda Družba je tako dosegel zmago. Hrvaški mediji medtem poročajo, da je ključno vlogo v pogajanjih odigral hrvaški premier Andrej Plenković, ki je z napovedjo prilagoditve Janafa, po katerem nafta teče iz Omišlja na Krku, Madžarski zagotovil alternativo, v kolikor bi v prihodnosti prišlo do motenj v dobavi iz Rusije, kar je bila še ena Orbanova zahteva. Za povečanje zmogljivosti Janafa bi bile sicer potrebne investicije, a je to po navedbah Plenkovića mogoče izvesti v 45 do 60 dneh, torej v razmeroma kratkem roku. Prilagoditve bi sicer bile nujne tudi v madžarskih rafinerijah, saj ima ruska surova nafta nekoliko drugačne lastnosti kot nafta, ki po morskih poteh prispe na Hrvaško, je pojasnila von der Leynova.
Orban je včeraj zvečer kompromis pozdravil. »Družine lahko mirno spijo, preprečili smo idejo, zaradi katere se nam dvigajo lasje,« je dejal.
Naslednji korak ruski plin?
»Gre za pošten kompromis [...] to je bilo največ, kar smo lahko dosegli,« je danes dejala estonska premierka Kaja Kallas, ki je poudarila, da bi morali s sankcijami iti še dlje. Sedmi paket sankcij, o katerem bi morali začeti razpravljati, bi moral po njenih navedbah vključevati tudi ukrepe zoper ruski plin. Priznala je sicer, da za kaj takega zaenkrat ni veliko upanja. Morebitnemu embargu na uvoz ruskega plina sicer med drugim ostro nasprotujejo avstrijske oblasti.
Nad končnim razpletom pogovorov oziroma pogajanj je bil presenečen tudi nizozemski premier Mark Rutte, ki je pojasnil, da na začetku večera ni imel veliko upanja v uspeh, a »je bilo ob 23. uri ali nekaj takega vse končano.« Dodal je, da z reševanjem preostalih tehničnih podrobnosti ne bi smelo biti težav.
Da zadnje sankcije Evropske unije, vključno z delnim embargom na rusko nafto, »niso dovolj« ter da je bilo uvajanje sankcij doslej prepočasno, pa je danes v Madridu dejal namestnik šefa kabineta ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega Ihor Žovkva. »Če vprašate mene, bi dejal, da je to mnogo prepočasi, mnogo prepozno in zagotovo premalo,« je dejal po poročanju tiskovne agencije Reuters.
Kupce bodo iskali drugje
V Kremlju se na dogovor uradno še niso odzvali, a se je na Twitterju že oglasil ruski stalni predstavnik pri mednarodnih organizacijah Mihail Uljanov, ki je v odgovor von der Leynovi dejal, da bo Rusija našla druge odjemnike za svojo nafto. »Kot je pravilno dejala včeraj, Rusija bo našla druge uvoznike. Zanimivo je, da zdaj nasprotuje svoji včerajšnji izjavi. To je zelo hitra sprememba miselnosti, ki kaže, da EU ni v dobrem stanju,« je izpostavil.
Nekdanji ruski predsednik in Putinov svetovalec na področju nacionalne varnosti Dmitrij Medvedjev je danes dejal, da so zahodne sankcije, ki so plod sovraštva, uperjene zoper navadne ruske državljane. Na telegramu je zapisal, da se »neskončni tango gospodarskih sankcij« ne bo dotaknil političnih elit.
Da učinek sankcij morda ne bo tako velik, kot se pričakuje, je medtem za časnik Al Jazeera dejal Ramanan Krishnamoorti, strokovnjak s področja naftnega inženiringa in profesor na Univerzi v Houstonu. Dejal je, da bosta več ruske nafte uvozili Indija in Kitajska, ki bosta lahko še »cenejšo rusko nafto kupovali po še nižjih cenah kot v preteklih mesecih.« Embargo pa bi lahko imel po njegovi oceni pozitivne učinke za Iran in Venezuelo. »Morda bi lahko znova stkali prijateljske vezi z Evropo in ZDA ter začeli normalizirati svoje zmožnosti, da svoje energente ponovno ponudijo na svetovnem trgu.«
