- Finska: "Rusija je edina država, ki ogroža evropsko varnost"
- Tako Finska kot Švedska z zgodovinsko odločitvijo, Turčija postavila pogoje
Le še vprašanje časa je, kdaj bosta Švedska in Finska na sedež zveze Nato v Bruslju vložile prošnjo za članstvo v Severnoatlantski zvezi. Po potrditvi v obeh parlamentih bi se to utegnilo zgoditi že v naslednjih dneh, pri čemer so v obeh državah navedli, da želijo postopek izpeljati usklajeno. Tako Finska kot Švedska sta z Natom že pred tem vzpostavili tesno sodelovanje, a se je z rusko invazijo na Ukrajino vse spremenilo, v državah pa so se odločili, da se končno odpovejo vojaški nevtralnosti. S kritiko in pomisleki je nekaj dvomov o razširitvi zavezništva konec prejšnjega tedna zasadila Turčija, a so v Ankari dejali, da gre zgolj za opozorila, ne pa za zapiranje vrat.
Turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu je sicer včeraj dejal, da morata obe državi, če se želita pridružiti Natu, »prenehati podpirati teroriste,« »dati jasna varnostna zagotovila« in »ukiniti prepovedi izvoza v Turčijo.« Glavni očitek je povezan s podporo Kurdski delavski stranki (PKK), ki jo Ankara obravnava kot teroristično organizacijo. Turčija obe državi obtožuje, da nudita zatočišče osebam, povezanim s PKK, in podpornikom Fethullaha Gülena, ki ga Ankara obtožuje, da je načrtoval spodleteli državni udar leta 2016.
Tiskovna agencija Reuters zdaj poroča, da je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan danes znova zaostril retoriko, ko je dejal, da pridružitvi ne bodo dali svojega soglasja. Hkrati je opozoril, naj državi v Turčijo ne pošiljata svojih diplomatov, s katerimi bi Ankaro prepričali o spremembi stališča. Švedsko zunanje ministrstvo je namreč danes navedlo, da bodo visoki predstavniki iz Helsinkov in Stockholma »kmalu« odpotovali v Turčijo, da se pomenijo o njihovih pomislekih. »Tistim državam, ki uvedejo sankcije proti Turčiji, za pridružitev zvezi Nato ne bomo rekli 'da',« je še dejal Erdogan. Turčija je sicer članica Nata vse od leta 1952.
