Parlamenta Švedske in Finske sta danes pričela z razpravo o prošnjah njunih držav za članstvo v Natu. S tem se državi pripravljata, da bosta že ta teden vložili prošnji za članstvo kot odgovor na rusko ofenzivo proti Ukrajini, poroča STA.
Norveška, Danska in Islandija so danes v skupni izjavi za javnost Finski in Švedski v primeru kakršnega koli napada v obdobju, ko bosta čakali na vstop v Nato, obljubile popolno podporo.
V Helsinkih se je začelo zasedanje parlamenta, v katerem je velika večina od 200 poslancev vstopu naklonjena. Ker pa je bilo vloženih več kot 150 prošenj za besedo v razpravi, glasovanja o vstopu danes še ne gre pričakovati. Zasedanje bi zato lahko trajalo več dni, vendar pa je končni rezultat tudi v luči nedavnega predloga, ki sta ga za članstvo podala finski predsednik Sauli Niinisto in predsednica vlade Sanna Marin, očitno le še vprašanje časa. Kot meni Marinova, je Rusija »edina država, ki ogroža evropsko varnost in sedaj odkrito vodi agresivno vojno«.
Andersson: Švedski nevtralnost ne koristi več
Medtem pa je tudi na Švedskem predsednica vlade Magdalena Andersson konec tedna dejala, da se bo danes posvetovala s parlamentom, preden bo objavila uradno namero svoje vlade o vstopu v Nato. Njena socialdemokratska stranka se je v nedeljo izrekla za pridružitev zavezništvu in si v parlamentu zagotovila trdno večino za članstvo. Podporo so danes v parlamentu izrekli tudi v največji opozicijski stranki, tako Anderssonov kot predsednik opozicijske Zmerne stranke Ulf Kristersson pa sta na skupni novinarski konferenci napovedala vložitev formalne prošnje za članstvo.
To je za obe državi velik preobrat. Kot povzemajo pri portalu Politico, je švedska premierka še marca zatrjevala, da bi pridružitev pomenila destabilizacijo regije, Marinova pa je še v začetku leta izrazila nejevero, da bi v času njenega mandata Finska sploh lahko razmišljala po čem podobnem. Včeraj pa je Anderssonova dokončno obrnila ploščo: »pri Socialnih demokratih menimo, da je pridružitev Natu najboljše zagotovilo za varnost Švedske in švedskega ljudstva. Doslej nam je naša nevtralnost glede zavezništva prišla prav, a od zdaj in v prihodnje to ne velja več«.
Morebitne ovire širitvi ne zbujajo skrbi
Iz Rusije po pričakovanju s tako usmeritvijo zunanje politike v baltskih državah niso zadovoljni, a sedaj očitno druge izbire, kot je monotono ponavljanje opozoril o »resni napaki«, ki da bi jo pomenila širitev Nata, nimajo več. S strani članic Nata, še posebej ZDA, je širitev zavezništva na Baltik sprejeto z odobravanjem. Tega odobravanja pa očitno ne more pokvariti niti svarilo turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana svarilo, da naj Turčija k omenjeni širitvi zavezništva ne bi dala soglasja. Turki bi namreč svoje soglasje lahko pogojevali s svojo politiko do Kurdov oziroma političnim položajem kurdske diaspore v baltskih državah. A kot kaže, utegnejo v napovedovani širitvi Nata kratko potegniti Kurdi. Erdogan namreč očita Švedom, da na svojem teritoriju dajejo zavetje kurdskim militarističnim skupinam, a zaenkrat dejstvo, da za svoje trditve ni ponudil nobenih dokazov, očitno ne moti nikogar.
Rusi se umikajo s Harkova
Rusom se očitno opozorila glede širitve Nata proti zahodu, s katerimi so med drugim opravičevali svojo invazijo v Ukrajini, niso najbolje izšla. Ravno tako pa jim trenutno ne kaže najbolje tudi na vzhodnoukrajinski fronti. Danes zjutraj je namreč guverner za področje Harkova, Oleh Sinegubov, sporočil, da naj bi ukrajinske sile uspele izriniti Ruse iz zasedenega mesta in jih prisilile v popoln umik do rusko-ukrajinske meje. Novice sicer tudi mediji, ki o njej poročajo, ne želijo z gotovostjo potrditi.
