Poteza Finskega vrha, ko sta predsednik Sauli Niinistö in premierka Sanna Marin včeraj podprla že dlje časa napovedujočo se namero po pridružitvi te baltske države zvezi Nato, je danes naletela na nekaj izzivov. Po tem, ko so iz Rusije včeraj govorili o nevarnosti konflikta, bolj konkretno pa širitev zavezništva proti Ruski meji razglasili za grožnjo, sta danes, sicer nepovezano, sledili še dve reakciji.
Ena je po poročanju STA danes prišla v obliki napovedi prenehanja dobave elektrike s strani ruskega državnega holdinga Inter RAO. Za drugo novico pa je poskrbel Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan, ki je ob nameri Švedske in Finske, da se zaradi Ruske invazije na Ukrajino odpodujeta politiki nevtralnosti in priključita severnoatlantskemu zavezništvu, izrazil nezadovoljstvo.
Ne bodo ostali brez elektrike
S strani ruskega dobavitelja električne energije, Inter RAO, so danes sporočili, da so bili »prisiljeni ustaviti uvoz elektrike od 14. maja dalje,«, to odločitev pa so sprejeli zaradi težav pri prejemanju plačil za uvoženo elektriko iz Rusije. Pri finskem operaterju električnega omrežja Fingrid pa so v izjavi za javnost zapisali, da bodo nadomestili izpad ruskih dobav elektrike s povečanim uvozom iz Švedske in Norveške ter z večjo samozadostnostjo.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je sicer danes zanikal četrtkovo poročanje nekaterih finskih medijev, da naj bi rusko energetsko podjetje Gazprom v odziv na finsko približevanje Natu ustavilo dobavo plina tej nordijski državi. »Gazprom dobavlja plin več porabnikom v Evropi, vključno z državami članicami Nata,« je dejal Peskov.
Lahko pričakujejo soglasje Turčije?
Erdogan pa se je danes odzval na namere po vstopu v severnoatlantsko zavezništvo s strani tako Švedske kot Finske, in nakazal možne zaplete pri potrebni ratifikaciji njunega vstopa, saj zahteva vsaka pridružitev zvezi soglasje vseh članic. »Redno spremljamo razvoj namere po pridružitvi Nato, ki jo izražata Švedska in Finska, a v tem ne vidimo ničesar pozitivnega«, navajajo besede turškega premierja v birtanskem Guardianu. Erdogan je ob tem še dodal, da sta »skandinavski državi priljubljeni gostiteljici mednarodnih terorističnih organizacij. Če grem še dlje, nekatere med njimi imajo celo mesto v parlamentu«, s tem pa je Erdogan namignil na močno kurdsko diasporo na Švedskem, katere predstavniki sicer res sedijo tudi v parlamentu, a nimajo nobenih dokazanih povezav z organizacijami, ki jih Turčija označuje kot »teroristične«.
Da se kljub pospešenim dogajanjem v zvezi s širitvijo zveze Nato na baltik nič ne more zgoditi »čez noč«, pa se je na Erdoganovo zmajevanje z glavo odzval Finski zunanji minister Pekka Haavisto, ki v Finskemu približevanju Natu vidi predvsem proces, v katerem bo možen le postopen napredek.
