Zaradi zahtev Ukrajine po orožju se stopnjuje pritisk na nemškega kanclerja Olafa Scholza, kljub njegovi napovedi, da bo Berlin financiral orožje, ki ga bo Ukrajina naročila pri nemški industriji.
Scholz je v torek zvečer povedal, da je vlada pozvala nemške proizvajalce orožja, naj sestavijo seznam materiala, ki bi ga lahko dobavili v bližnji prihodnosti. Povedal je, da bo Berlin zagotovil potrebna finančna sredstva.
Scholz je kot primere navedel protitankovsko orožje, opremo za zračno obrambo in strelivo, ni pa omenil tankov in letal, ki jih je zahtevala Ukrajina. Več drugih evropskih držav, med njimi Nizozemska, Belgija in danes še Norveška, je medtem že napovedalo dobavo težjega orožja Ukrajini.
Scholz je sicer dejal, da bo Nemčija Ukrajini zagotovila strelivo in usposabljanje za uporabo artilerijskega sistema PzH 2000.
Ukrajinski veleposlanik v Berlinu Andrij Melnik je dejal, da so v Kijevu napoved sprejeli z "velikim razočaranjem in grenkobo". Po njegovih besedah je na voljo približno 100 tankov tipa marder, ki jih nemška vojska uporablja za usposabljanje in bi jih lahko takoj poslali v Ukrajino.
Povedal je, da ima Nemčija tudi 800 transportnih tankov, ki jih večinoma ne uporablja, in dejal, da bi bila dobava oklepnih mobilnih artilerijskih enot howitzer 2000 lahko odločilna za bitke proti Rusiji. Ta seznam naj bi mu po poročanju nekaterih virov predala kar nemška orožarska industrija, od katere je Scholz zahteval seznam orožja.
Pritiske na Scholza stopnjujejo tako Ukrajinci kot tudi druge članice zveze Nato. Hkrati kritični glasovi prihajajo tudi iz vrst vladajoče koalicije, ki nanj pritiska, naj poveča vojaško podporo Ukrajini in tja pošlje težko orožje.
Nemčija se nagiba k možnosti, da bi namesto tega, da Ukrajini neposredno pošlje tanke, zagotovi dostavo tankov vzhodnoevropskim zaveznicam Nata, ki bi v zameno svoje tanke poslale v Ukrajino.
