Nevtralni Finska in Švedska sta že pred dobrim tednom dni napovedala možnost pospešene vključitve v vojaško zvezo NATO, zaradi ruske invazije v Ukrajini pa se je v podporo pridružitvi prevesilo tudi temu doslej nenaklonjeno javno mnenje med prebivalstvom obeh držav. Danes pa se je razprava o pridružitvi NATO uvrstila na dnevni red parlamentarnega zasedanja na Finskem.
Čeprav je Rusija opozorila na možnost kopičenja jedrskega orožja na Baltiku, če se bosta Finska in sosednja Švedska pridružili vojaškemu zavezništvu Nato, je finska predsednica vlade nedavno dejala, da se bo njena država hitro odločila, ali bo zaprosila za članstvo v Natu.
200 poslancev finskega parlamenta je prejšnji teden prejelo »belo knjigo«, ki jo je naročila vlada in v kateri so ocenjene posledice članstva v Natu skupaj z drugimi varnostnimi možnostmi, kot so okrepljeni dvostranski obrambni sporazumi.
Poročilo poudarja, da Finska brez članstva v Natu nima nobenih varnostnih jamstev, čeprav je trenutno partnerica zavezništva. Navaja tudi, da bi bil »odvračilni učinek« za finsko obrambo »bistveno večji« znotraj bloka, obenem pa opozarja, da članstvo v Natu pomeni tudi obveznost Finske, da pomaga drugim državam članicam.
Izjave v finskih medijih kažejo, da približno polovica od 200 finskih poslancev zdaj podpira članstvo, le približno 12 pa mu izrecno nasprotuje. Drugi pravijo, da bodo svoje stališče objavili po podrobnih razpravah. Finska vlada po navedbah AFP upa, da bo kmalu dosegla parlamentarno soglasje.
