Kot kaže več anket javnega mnenja, v tekmi za predsedniški položaj v Franciji med Macronom in Le Pen poteka spopad za pridobitev neodločenih levih volilcev, ki so po rezultatih prvega kroga volitev ostali brez svojega kandidata. Medtem ko zmago Le Pen naskakuje z umirjanjem svoje retorike in odmikanjem od tradicionalno desnih tematik, kar ne pomeni nujno tudi opuščanja le teh, pa skuša Macron položaj obdržati z nekoliko ambivalentnim poskusom obrata v zeleno.
Macronovo zeleno »manjše zlo«
Kot ocenjujejo pri Politicu, se Macron zanaša predvsem na anti-lepenovsko razpoloženje in se skuša volilcem predstaviti predvsem kot manjše zlo, to pa skuša storiti predvsem na področju okoljevarstvenih tem. S tem naj bi želel nagovoriti predvsem varstvu okolju naklonjene volilce, ki so v preteklem krogu prejeli 4 odstotke podpore, in privržence levega kandidata Melenchona, ki so pred dvema tednoma predstavljali kar petino vseh volilcev.
»Če hočemo uspeti v našem ekološkem prehodu, potrebujemo razogličenje proizvodnje in recikliranje materialov«, je Macron povedal za lokalno radijsko postajo. Aktualni francoski predsednik se je začel zavzemati za načrt razogljičenja do leta 2050, spoštovanje pariškega sporazuma, prevzel pa je tudi frazo o ekološkem planiranju, s katero sicer svojo strategijo boja proti podnebnim spremembam označuje Melenchon. Slednji je do takega zbliževanja zadržan in v Macronu praviloma ne prepoznava zaveznika, vendar v politični delitvi vseeno opozarja na nevarnost zmage Le Pen, ki zaenkrat še resno ogroža Macronovo zmago na volitvah.
Medtem pa Macronu člani neodvisnega vladnega telesa za klimatske politike očitajo medlost pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov. Poleg tega Macron s svojo glavno politično nasprotnico deli naklonjenost jedrski energiji, kar mu zamerijo nekateri levi volilci, še poroča Politico. Spomnimo še, da se je v preteklosti Macron uštel s poskusom uvedbe davka na goriva, kar je sprožilo množično gibanje rumenih jopičev po vsej državi, kar je Macronove poskuse nazadnje tudi zaustavilo.
Le Pen: Francija mora postati svetovna mirovna sila
Le Penova medtem nekatere poročevalce preseneča s svojo umirjeno retoriko, predvsem ob njenem nedavnem nastopu v mestecu Vignon, kjer je Macrona obtožila omejevanja medijske svobode in napovedala, da namerava iz Francije narediti globalno »mirovno silo«, kot poročajo pri Washington Postu.
Na drugi strani pa analitiki opozarjajo na ostro razhajanje med retoriko in dejanskimi učinki nekaterih ukrepov, ki jih v primeru zmage napoveduje Le Pen. Ta je tako sicer opustila namero po spremembah francoske migrantske politike, a le navidezno, saj v zvezi s tem napoveduje referendum. Referendum o zakonu o »državljanstvu, identiteti in imigracijah« bi dejansko odločal o prednostnem položaju francoskih državljanov in postavil nacionalno migrantsko politiko nad evropske direktive. Kot so za Guardian povedali različni analitiki, je zakon v protislovju z volilnimi obljubami Le Pen, da namerava ostati na evropskem vlaku in ga »spreminjati od znotraj«. Le Pen si Evropo še predstavlja kot »skupnost narodov..., ki spoštuje ljudstva, zgodovine in nacionalne suverenosti«. Da pa taka vizija Francijo postavilja v ostro nasprotje z uradnim Brusljem in Francijo dejansko usmerja proti »Frexitu«, pa ugotavljajo njeni kritiki.
Strokovnjaki za meritve javnega mnenja sicer medtem opažajo, da je Le Penova v zadnjih petih letih uspela, če že ne prepričati levega dela volilnega telesa, vsaj zmanjšati število tistih, ki bi ji bili izrazito nenaklonjeni.
