Četrti krog pogovorov Kijeva in Moskve se je začel v ponedeljek in poteka v obliki videokonference, danes pa naj bi se nadaljeval.
Še do nedavnega so vsi ruski predstavniki invazijo v Ukrajini upravičevali z besedami, da je Ukrajino treba "denacificirati" in "demilitarizirati", ob tem pa nenehno govorili tudi o grožnjah širitve zveze Nato v Rusiji sosednjo državo.
V današnjih komentarjihruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova je sicer Lavrov omenjal "demilitarizacijo," a bolj posredno, kar bi lahko pomenilo, da se Ukrajina in Rusija dogovarjata o uresničljivih pogojih za napredovanje pogajanj, s tem pa se tako bližat zaključku vojne. Večji poudarek je bil na nevtralnosti.
Lavrov je namreč danes v izjavi za javnost dejal, da "obstaja upanje za kompromis," hkrati pa dodal, da že obstajajo konkretne formulacije, o katerih bi se lahko kmalu dogovorili. Iz Kremlja je medtem tiskovni predstavnik vlade Dmitrij Peskov sporočil, da se pogovarjajo o možnosti, da bi imela Ukrajina status nevtralne države, podobno kot Avstrija ali Švedska.
"To je zdaj možnost, o kateri se pogovarjamo, in to bi lahko videli kot kompromis," je dejal Peskov. O demilitarizaciji je dejal, da bi Ukrajina kot nevtralna država lahko obdržala svojo vojsko, ne bi pa smela na svojem ozemlju nameščati tujih vojaških baz. Lavrov je dejal, da bi poleg nevtralnega statusa Ukrajine Rusija zahtevala tudi druga "varnostna zagotovila".
Včeraj je pripravljenost za status Ukrajine kot nevtralne države izrazil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ob tem pa omenil razočaranje, da zveza Nato Ukrajini ni priskočila na pomoč s konkretno vojaško pomočjo ali vzpostavitvijo prepovedi letenja nad Ukrajino. Prav danes pa je sicer Zelenski sam izrazil, da pogajanja med Ukrajino in Rusijo postopoma postajajo bolj realistična.
Ukrajina: Zavračamo švedski ali avstrijski model nevtralnosti, ta je lahko le ukrajinski
Kasneje danes je svetovalec predsednika Zelenskega Mihajlo Podoljak v izjavi za javnost sporočil, da Ukrajina zavrača švedski ali avstrijski model nevtralnosti. "Ukrajina je zdaj v neposredni vojni z Rusijo, zato je model lahko le ukrajinski," je dejal Podoljak.
Pojasnil je, da v Ukrajini želijo zagotovila o "absolutni varnosti" v odnosu do Rusije, v skladu s katerimi bi se podpisnice dogovora zavezale k posredovanju na ukrajinski strani v primeru napada.
"To pomeni, da podpisnice zagotovil o varnosti v primeru novega napada na Ukrajino ne bi stale ob strani kot zdaj, temveč bi prevzele aktivno vlogo v konfliktu na strani Ukrajine in ji takoj dobavile potrebno orožje," je še dejal Podoljak, ob tem pa dodal, da Kijev zahteva tudi vzpostavitev območja prepovedi poletov nad Ukrajino v primeru napada na njeno ozemlje.