Cene življenjskih potrebščin so v prvem tednu invazije poskočile za 2,2 odstotka, najbolj pa so zrasle cene osnovnih živil. Prodaja zdravil ni sankcionirana, velika podjetja pa ukinjajo storitve, kar bi lahko vplivalo na zaloge.
Rubelj je močno padel, odkar je Rusija napadla Ukrajino, zaradi česar so številni trgovci zvišali cene. Daria, ki živi v središču Moskve, pravi, da praznih polic še ni videla. ''Hrana ne bo izginila, ampak bo postala dražja. Kako drago bo, ne morem reči, a se bojim pomisliti na to,'' je dejala.
Jan je državljan EU, ki živi in dela v Moskvi. ''20. februarja sem naročil živila za 5.500 rubljev, kar je približno 57 dolarjev, zdaj pa ta ista živila stanejo 8.000 rubljev,'' pravi. Cena mleka se je v zadnjih dveh tednih skoraj podvojila, je dodal.
Cene sladkorja in žit so bile že februarja letos za približno 20 odstotkov višje kot pred letom dni. Ruska državna tiskovna agencija Tass je poročala, da so se nekateri trgovci dogovorili, da bodo dvig cen nekaterih osnovnih izdelkov omejili na pet odstotkov. Drugi omejujejo količino osnovnih stvari, kot so moka, sladkor in olje, ki jih lahko kupci kupijo.
Tehnologija in naprave
Cene nekaterih potrošniških dobrin so se močno zvišale. Pametni telefoni in televizorji so se podražili za več kot deset odstotkov, povprečne počitnice v Turčiji pa za 29 odstotkov. Podražili so se tudi novi avtomobili.
Pavel, univerzitetni predavatelj z ženo in dvema otrokoma, je prosil za nakup aparatov za njihovo stanovanje v Moskvi. Na dan, ko se je začela vojna, je videl, da so se nekatere cene dvignile za skoraj 30 odstotkov. Uspelo mu je kupiti hladilnik, štedilnik in pralni stroj. Le dan pred zaprtjem pa je pri Ikei naročil posteljo in garderobno omaro.
Izguba strank in spletnih storitev
Ruske banke so bile odstranjene iz mednarodnega plačilnega sistema Swift. Visa, Mastercard, American Express, Apple in Google Pay omejujejo svoje storitve v Rusiji. Ruska centralna banka pravi, da bi lahko prišlo do gospodarskega upada do osem odstotkov.
''Situacija je močno vplivala na naše poslovanje,'' pravi Nataša, ki dela v fitnes industriji. ''Število naših strank je manjše. Ljudje nas prosijo, da jim povrnemo članstvo v klubu. Medtem pa naši stroški za najem, opremo in čiščenje rastejo,'' je dejala. Napoveduje, da se bo veliko podjetij, kot je njeno, zaprlo. Tisti, ki tega ne storijo, bodo težko našli ruske proizvajalce za zamenjavo uvožene opreme.
Nataša se s spremembami težko sprijazni. ''To je povsem nova vrsta krize, zaradi katere se vsi počutimo izgubljene in zmedene. Ne samo v poslu, ampak v našem življenju. Izguba dohodka, odpoved celotnemu načinu življenja, prisilno distanciranje od ljudi, tudi na družbenih omrežjih, in nezmožnost potovanja k družini in prijateljem, ki živijo v tujini. Veliko stvari smo že izgubili,'' je dejala.
Zapiranje medijskih hiš in spomini na hladno vojno
Novi zakon grozi z zaporom vsakemu, za katerega se domneva, da je širil "lažne" novice o invaziji. Neodvisni in mednarodni mediji so podvrženi strogim omejitvam. V protivojnih protestih je bilo aretiranih več kot 13.000 ljudi.
Daria meni, da je predsednik Putin odgovoren za sankcije, vendar večina Rusov dobi novice iz državnih medijev, ki oddajajo kremeljsko protiukrajinsko propagando. Mnogi ga podpirajo in lahko sčasoma za sankcije krivijo Zahod.
Drugi ne odobravajo vojne, a molčijo, saj je tvegano, da Rusi kritizirajo svojega voditelja. Zahodne vlade upajo, da bodo sankcije, uvedene proti Rusom, naredile dovolj škode, da bo prišlo do sprememb na vrhu, a to bi lahko trajalo nekaj časa.
''Na površju morda ni takoj videli, kaj se dogaja v Moskvi,'' pravi Daria. Mestne kavarne in restavracije so polne, podzemna železnica deluje, gneča v centru ni izginila. ''Ustvarjalni ljudje delajo veliko hrupa glede odhoda iz države. Verjetno veliko drugih ljudi odhaja v tišini. Občutek imam, da se bomo začeli dušiti pod sankcijami,'' pravi.
Ti dogodki obujajo spomine na devetdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je po razpadu Sovjetske zveze propadlo rusko gospodarstvo.
''Zanimivo je bilo govoriti z ljudmi, ki so zdaj pri tridesetih, o tistih časih in kartah, ki smo jih imeli za hrano. Imeli smo kupone in žetone za nakup sladkorja, masla in vodke,'' pravi Daria. ''Spominjam se ogromnih čakalnih vrst za nakup klobas. Pogosto so bili glasni argumenti proti prodaji stvari strankam izven mesta. Bilo je nerodno. Upam, da se to ne bo zgodilo. Bojim se, da bo zaradi močnega porasta revščine in izgube delovnih mest več vlomov in ropov,'' pravi.
